Kateheza: Najve?je su?enjstvo je su?enjstvo ega
Andreja ?ervek - Vatikan
Dekalog oz. deset Bo?jih zapovedi, ki je naveden v 2. Mojzesovi knjigi (Eksodus), se v 5. Mojzesovi knjigi (Devteronomij) ponovi skorajda na identi?en na?in. Izjema je le tretja zapoved, tretja Beseda, kjer se pojavi dragocena razlika: medtem ko je v 2. Mojzesovi knjigi razlog za po?itek »blagoslov stvarstva«, v 5. Mojzesovi knjigi po?itek obele?i »konec su?enjstva«. Na ta dan mora su?enj po?ivati enako kot gospodar in tako praznovati spomin na velikono?no osvoboditev.
Zunanje in notranje su?enjstvo
Su?nji namre? ?e po sami definiciji ne morejo po?ivati. A kot je dejal pape?, obstaja veliko vrst su?enjstva tako zunanjega kot notranjega. Imamo zunanje prisile, kot so zatiranja, ?ivljenja, zaznamovana z nasiljem in drugimi vrstami krivice. Obstajajo tudi notranje je?e, kar so na primer psiholo?ke blokade, kompleksi, karakterne omejitve in drugo. Ali v teh pogojih obstaja po?itek? Ali ?lovek, ki je zaprt ali zatiran, lahko kljub temu ostane svoboden? Ali je oseba, ki jo mu?ijo notranje te?ave, lahko svobodna?
Bo?je usmiljenje nas osvobaja
Dejansko imamo osebe, ki tudi v zaporu ?ivijo veliko svobodo du?e. Pomislimo na primer na sv. Maksimilijana Kolbeja ali na kardinala Van Thuana, ki sta temna zatiranja spremenila v kraje lu?i. Kakor imamo tudi osebe, zaznamovane z velikimi notranjimi ?ibkostmi, ki pa poznajo po?itek usmiljenja in ga znajo tudi posredovati. »Bo?je usmiljenje nas osvobaja,« je izpostavil sveti o?e. »In kadar se ti sre?a? z Bo?jim usmiljenjem, ima? ve?jo notranjo svobodo in si jo zmo?en tudi posredovati. Zato je zelo pomembno odpreti se Bo?jemu usmiljenju, da bi nehali biti su?nji samih sebe.«
Resni?na svoboda?
Kaj je torej resni?na svoboda? Je morda v svobodi izbiranja? Vsekakor je to del svobode in prizadevamo si, da bi bila zagotovljena vsakemu mo?kemu in ?enski. A dobro vemo, da ni dovolj po?eti, kar si ?elimo, da bi bili zares svobodni in sre?ni. Resni?na svoboda je veliko ve?.
Obstaja namre? zasu?njenost, ki vklepa bolj kot je?a, bolj kot pani?ni napad, bolj kot kakr?en koli ukaz: to je su?enjstvo lastnega ega. To so ljudje, ki se ves dan ogledujejo v ogledalu, da bi videli ego. Ravno ego je vi?je postave od lastnega telesa. To so su?nji ega. Ego lahko postane je?ar, ki mu?i ?loveka, kjerkoli je, in mu nalaga najve?je zatiranje, kar se imenuje greh, ki ni banalno nasilje nekega zakonika, ampak poraz ?ivljenja in stanje su?njev. Greh je navsezadnje govorjenje in delovanje ega, ko mi ni pomembno, da obstaja meja, da obstaja zapoved, niti mi ni pomembno, da obstaja ljubezen: ego – to je greh.
Su?nji strasti
Kot primer je pape? navedel ?love?ke strasti: po?re?ne?, pohotne?, skopuh, togotne?, zavistne?, lenuh, nadute? … vsi ti so su?nji svojih strasti, ki jih tiranizirajo in mu?ijo. Za po?re?ne?a ni miru, kajti po?re?nost je hinav??ina ?elodca, ki je poln, a nam daje verjeti, da je prazen. Hinavski ?elodec nas naredi po?re?ne. Smo su?nji hinavskega ?elodca. Za po?re?ne?a ni miru. Pohotne? mora ?iviti u?itke. Skrb za posedovanje uni?uje skopuha, ki vedno kopi?i denar in drugim povzro?a slabo. Ogenj jeze in ?rv zavisti uni?ujeta odnose. Lenoba, ki se izogiba vsakemu naporu, povzro?a nezmo?nost ?iveti. Vzvi?eni egocentrizem koplje jamo med sabo in drugimi.
Resni?na ljubezen, resni?na svoboda
Kdo je torej su?enj? Kdo je tisti, ki ne pozna po?itka? Resni?ni su?enj, kdor ne pozna po?itka, je tisti, ki ni zmo?en ljubiti, je odgovoril pape? Fran?i?ek. Vsa ta nagnjenja, vsi ti grehi, ta egoizem nas oddaljujejo od ljubezni in nas delajo nezmo?ne ljubiti. Smo su?nji nas samih in ne moremo ljubiti, kajti ljubezen je vedno usmerjena proti drugim.
Tretja zapoved, ki vabi, naj s po?itkom praznujemo osvoboditev, je za nas kristjane prerokba o Gospodu Jezusu, ki prelomi notranje su?enjstvo greha, da bi ?loveka naredil zmo?nega ljubiti. »Resni?na ljubezen je resni?na svoboda: lo?uje od posedovanja, gradi odnose, zna sprejemati in ceniti bli?njega, vsak napor spreminja v dragoceni dar in usposablja za ob?estvo. Ljubezen osvobaja tudi v je?i, ?etudi smo slabotni in omejeni. To je svoboda, ki jo prejmemo od na?ega Odre?enika, na?ega Gospoda Jezusa Kristusa,« je sklenil katehezo sveti o?e.
