杏MAP导航

Sir 3,17-18.20.28-29

Sin, v krotkosti izvr?uj svoja dela, 
in bo? bolj priljubljen kot dare?ljiv ?lovek. 
?im ve?ji si, tem bolj bodi poni?en, 
in na?el bo? milost pri Gospodu. 
Zakaj silna je Gospodova mo?, 
in poni?ni ga poveli?ujejo. 
Za nadute?evo rano ni zdravila, 
v njej se je namre? zakoreninila zel hudobije. 
Srce pametnega pa bo razmi?ljalo modre izreke, 
pazljivo uho je ?elja modrega.

Heb 12,18-19.22-24

Niste se namre? pribli?ali dotakljivemu in gore?emu ognju in mraku in temi in viharju in donenju trobente in glasu besed, za katerega so tisti, ki so ga sli?ali, prosili, naj se jim ne izre?e nobena beseda ve?. Vi pa ste se pribli?ali gori Sionu in mestu ?ivega Boga, nebe?kemu Jeruzalemu in tiso?em angelov, slovesnemu zboru in Cerkvi prvorojencev, zapisanih v nebesih; in Bogu, sodniku vseh; in duhovom pravi?nih, ki so dosegli popolnost, in sredniku nove zaveze, Jezusu in krvi kropljenja, ki je bolj zgovorna kakor Abelova.

Lk 14,1.7-14

Ko je v soboto pri?el na obed v hi?o nekega prvaka med farizeji, so ga ti opazovali. Povabljenim je povedal priliko, ko je opazoval, kako si izbirajo prve sede?e. Govoril jim je: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je ta lahko povabil koga, ki je imenitnej?i od tebe, pa bo pri?el tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ?Odstopi prostor temu!? Takrat se bo? za?el osramo?en presedati na zadnje mesto. Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti re?e tisti, ki te je povabil, ko pride: ?Prijatelj, pomakni se vi?e!? Takrat bo? po?a??en vpri?o vseh, ki so s teboj pri mizi; kajti vsak, kdor se povi?uje, bo poni?an, in kdor se poni?uje, bo povi?an.«

Tistemu, ki ga je povabil, pa je rekel: »Kadar prireja? kosilo ali ve?erjo, ne vabi ne svojih prijateljev ne svojih bratov ne svojih sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. Nasprotno, kadar prireja? gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namre? ob vstajenju pravi?nih.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Ambro? pravi: »Jezusa je povabil nek krajevni dostojanstvenik, da bi »jedel kruh« na sobotni predprazni?ni ve?er. Ob tej prilo?nosti je storil ?ude? ter gostitelju in povabljenim, ki so bili predvsem farizeji, za njih dobro jim namenil nauk.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa pravi: »Jezusova navodila gostom ob mizi se ti?ejo poni?nosti, torej daru podarjenem tistim, ki hodijo za njim. Vabi torej farizeje, da ga posnemajo s skromnim in hvalevrednim ?ivljenjem, ne pa da hitijo za svetno slavo, kakor se to vidi na pojedini.« Sv. Avgu?tin dodaja: »Jezus jasno lo?i med tistimi, ki so poni?ni ter tistimi, ki so o?abni.« Sv. Benedikt pojasnjuje: »Jakobova lestev s svojo mo?nostjo, da se po njej vzpenja in spu??a, predstavlja tak?en na?in ?ivljenja, po katerem smo povi?ani ali poni?ani.« Sv. Irenej Lyonski razlaga: »Jezus naka?e, da deliti pojedino z obrobnimi, prina?a blagoslov, ?e ti ti ne morejo povrniti tega in doda, da bo vsak prejel povra?ilo pri zadnji ve?erji, ko bo reve? sedel za mizo s pravi?nim.« Sv. Avgu?tin ?e doda: »Poni?nost je v Jezusovem nauku znamenje mesijanske dobe, torej poni?nost, ki jo zaznamuje izpoved grehov.«

Misli Benedikta XVI.

V evangeliju dana?nje nedelje sre?amo Jezusa za mizo v hi?i prvaka med farizeji. Ko je opazil, da si povabljeni izbirajo prva mesta za mizo, jim je povedal priliko, ki se dogaja med svatbo. »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnej?i od tebe, pa bo pri?el tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ?Daj prostor temu!?... Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto« (Lk 14,8,10).  Gospod nam ne ?eli dati poduk o obna?anju, niti o hierarhiji oblastnikov. On vztraja pri tistem odlo?ilnem, ki je poni?nost: »kajti vsak, kdor se povi?uje, bo poni?an, in kdor se poni?uje, bo povi?an.« Ob tej priliki lahko na nekem globljem nivoju pomislimo na odnos med ?lovekom in Bogom. 'Zadnje mesto' pravzaprav predstavlja stanje ?love?tva, ki ga je poni?al greh, stanje iz katerega ga lahko re?i samo u?love?enje Edinorojenega Sina. Zato je Kristus na svetu zasedel zadnje mesto – kri? – in ravno s to korenito poni?nostjo nas je odre?il in nam nenehno pomaga.

Na koncu prilike Jezus predlaga prvaku farizejev naj ne vabi za mizo ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, ampak povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, ki ti ne morejo povrniti, da bo to res zastonjsko. Resni?no povra?ilo bo dal na koncu Bog, ki vlada svetu. Mi Bogu lahko pomagamo samo s tistim, kar lahko in dokler nam On da mo?i. Ponovno vidimo v Kristusu zgled poni?nosti in zastonjskosti: od njega se u?imo potrpe?ljivosti med sku?njavami, krotkosti med ?alitvami, poslu?nost Bogu med bole?ino, v pri?akovanju Njega, ki nas je povabil, da nam re?e: ?Prijatelj, pomakni se vi?e!?, kajti resni?na dobrina je biti ob Njem.

Sveti Ludvik, francoski kralj, je uresni?il to, kar je zapisano v Sirahovi knjigi: »?im ve?ji si, tem bolj bodi poni?en, potem bo? na?el milost pri Gospodu«. Tako je Ludvik zapisal v svoji duhovni oporoki svojemu sinu: »?e ti bo Gospod dal bogastvo, ne samo da se mu mora? poni?no zahvaliti, temve? dobro pazi, da ne postane? slab?i zaradi domi?ljavosti ali zaradi ?esa drugega, pazi, da ne se ne bo? postavil nasproti Bogu in ga ?alil z njegovimi darovi«. Prosimo Devico Marijo, naj nas voditi po poti poni?nosti, da postanemo vredni Bo?jega povra?ila.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, 28. avgust 2016 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Dogodek dana?njega evangelija nam prestavi Jezusa v hi?i enega od prvakov med farizeji, ko pozorno spremlja povabljene na kosilo, kako se trudijo izbirati prva mesta. To je prizor, ki smo ga ?e ve?krat videli, iskanje bolj?ih mest tudi s komol?arstvom. Medtem ko je gledal ta prizor,  je povedal dve kratki priliki, s katerima je dal dve pojasnili: eno je glede mest, drugo pa glede povra?ila.

Prva primera je postavljena na poro?no gostijo. »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je ta lahko povabil koga, ki je imenitnej?i od tebe, pa bo pri?el tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ?Odstopi prostor temu!?… Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto« (Lk 14,8-9). S tem priporo?ilom Jezus ni hotel dati pravil obna?anja, temve? lekcijo o vrednosti poni?nosti. Zgodovina u?i, da so o?abnost, komol?arstvo, ne?imrnost, bahavost vzrok za ?tevilna zla. In Jezus nam razlo?i potrebnost izbire zadnjega mesta, iskanja majhnosti ter neopaznosti. Poni?nost. Ko se postavimo pred Boga s to razse?nostjo poni?nosti, nas Bog povi?a, se skloni k nam in nas dvigne k sebi; »kajti vsak, kdor se povi?uje, bo poni?an, in kdor se poni?uje, bo povi?an« (v. 11).

Jezusove besede poudarijo popolnoma druga?ni in nasprotni dr?i. Dr?o tistega, ki izbira svoje mesto in dr?o tistega, ki prepusti Bogu, da mu ga odka?e in od njega pri?akuje povra?ilo. Ne pozabimo tega, da Bog pla?a veliko ve? kot ljudje! On nam da veliko lep?e mesto, kot nam ga dajo ljudje! Mesto, ki nam ga da Bog, je blizu njegovega srca in povra?ilo je ve?no ?ivljenje. »In blagor tebi… povrnjeno ti bo namre? ob vstajenju pravi?nih« (v.14).

To je to, kar je opisano v drugi priliki, v kateri Jezus naka?e dr?o nesebi?nosti, ki mora biti zna?ilna za gostoljubnost. Tako pravi: »Kadar prireja? gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti« (vv. 13-14). Gre za to, da izberemo zastonjskost namesto koristoljubnega prera?unavanja, s katerim bi si pridobili povra?ilo, obresti, postali ?e bolj bogati. Kajti reve?i, preprosti, tisti, ki ni? ne veljajo, ne bodo mogli nikoli povrniti povabilo na obed. S tem je Jezus pokazal svojo prednost do reve?ev in izklju?enih, saj so privilegiranci Bo?jega kraljestva in s tem poda temeljno sporo?ilo evangelija, ki je slu?iti bli?njemu iz ljubezni do Boga. Danes je Jezus glas tistih, ki nimajo glasu in vsakemu med nami namenja ?alosten poziv, naj odpremo srce, da postanejo na?a trpljenja in tesnobe reve?ev, tistih, ki so la?ni, obrobni, begunci, pora?enci v ?ivljenju, tisti, ki jih je dru?ba in oblastnost mogo?nikov odvrgla. Ti odvr?eni predstavljajo velik del prebivalstva.

V tem trenutku z hvale?nostjo mislim na menze, kjer ?tevilni prostovoljci vr?ijo svoje slu?enje tako, da delijo hrano osamljenim, revnim, in tistim, ki so brez dela ali strehe nad glavo. Te menze in druga dela dejavne ljubezni do bolnikov, obrobnih so telovadnice dejavne ljubezni, saj ?irijo kulturo zastonjskosti, ker vsakega, ki tam deluje, ?ene Bo?ja ljubezen in razsvetljuje modrost evangelija. Tako slu?enje bratom postaja pri?evanje ljubezni, saj s tem postaja Kristusova ljubezen verodostojna in vidna.

Prosimo Devico Marijo, naj nas vsak dan vodi po poti poni?nosti, saj je bila Ona poni?na vse ?ivljenje, naj nas usposablja za zastonjska dejanja gostoljubnosti in solidarnosti do obrobnih, da bomo vredni bo?anskega povra?ila.

Angel Gospodov, nedelja, 1. september 2019 
Evangelij te nedelje (prim. Lk 14,1.7-14) nam poka?e Jezusa, ki se je udele?il gostije v hi?i prvaka med farizeji. Jezus gleda in opazuje, kako povabljeni hitijo preskrbeti si prva mesta. Gre za precej raz?irjeno dr?o tudi danes in ne samo, ko gre za povabilo na kosilo, se obi?ajno i??e prva mesta za potrditev nami?ljene superiornosti nad drugimi. Dejansko to tekanje za prvimi mesti ni dobro za skupnost, tako civilno kot cerkveno, saj uni?uje bratstvo. Vsi poznamo te povzpetni?ke osebe, ki se povzpenjajo, da bi ?le gor, gor… S tem delajo slabo bratstvu, ?kodijo bratstvu. Ob tem prizoru je Jezus povedal dve kratki priliki.

Prva prilika je namenjena tistemu, ki je povabljen na gostijo, saj ga opozarja, naj ne seda na prvo mesto, »ker je ta lahko povabil koga, ki je imenitnej?i od tebe, pa bo pri?el tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ?Prosim te, pojdi zadaj, odstopi prostor temu!? Kak?na sramota! Takrat se bo? za?el osramo?en presedati na zadnje mesto« (prim. vv. 8-9). Jezus nas pa namre? u?i, naj imamo nasprotno dr?o: »Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti re?e tisti, ki te je povabil, ko pride: ?Prijatelj, pomakni se vi?e!?« (v. 10). Ne smemo torej iz lastne pobude iskati pozornost in spo?tovanje drugih, temve? ?e ?e, pustiti, da nam ju dajo drugi. Jezus nam vedno ka?e pot poni?nosti, to pot poni?nosti se moramo nau?iti, ker je najbolj pristna, saj omogo?a, da imamo pristne odnose. Gre za resni?no poni?nost in ne la?no, ki jo v Piemontu imenujejo »la mugna quacia«. Ne, ne te. Ampak resni?no poni?nost.

Z drugo priliko se Jezus obra?a na tistega, ki je povabil in nana?ajo? se na na?in, s katerim povabljeni izbirajo, mu re?e: »Kadar prireja? gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti« (vv 13-14). Tudi s tem gre Jezus popolnoma proti toku, saj kakor vedno razodeva logiko Boga O?eta. Pri tem doda tudi klju? za razlago tega svojega govora. In kak?en je ta klju?? Obljuba je in ?e bo? takole delal bo? dobil »povrnjeno ob vstajenju pravi?nih« (v. 14). To pomeni, da kdo se tako obna?a, bo imel bo?je povra?ilo, ki je veliko ve?je, kot je ?love?ko povra?ilo. To uslugo ti bom naredil, a zato pri?akujem od tebe, da mi stori? drugo. To ni kr??ansko. Kr??anska je poni?na velikodu?nost. ?love?ko povra?ilo namre? pogosto kvari odnose, jih komercializira, saj uvaja osebne interese v odnos, ki bi moral biti velikodu?en in zastonjski. Jezus pa nasprotno vabi k brezpogojni velikodu?nosti, da nam odpre pot do veliko ve?jega veselja, veselja, da smo dele?ni ljubezni Boga samega, ki nas vse ?aka na nebe?ki gostiji.

Devica Marija, »poni?na in visoka bolj kot vsaka stvaritev« (Dante, Raj, XXXIII, 2), naj nam pomaga prepoznati se tak?ne kot smo, torej majhne in veseliti se v podarjanju, ne da bi pri?akovali povra?ilo.

Homilija, Aquila, nedelja, 28. avgust 2022 
Svetniki so privla?na razlaga evangelija. Njihovo ?ivljenje je privilegiran zorni kot, iz katerega lahko vidimo veselo vest, ki jo je pri?el oznanit Jezus, in to je, da je Bog na? O?e in da ljubi vsakega izmed nas. To je sredi??e evangelija in Jezus je dokaz te ljubezni, njeno u?love?enje, njeno obli?je.

Danes evharistijo obhajamo na poseben dan za to mesto in za to Cerkev: Celestinov odpustek. Tukaj hranite relikvije svetega pape?a Celestina V. Zdi se, da je ta ?lovek v polnosti uresni?il to, kar smo sli?ali v prvem berilu: »?im ve?ji si, tem bolj bodi poni?en, potem bo? na?el milost pri Gospodu« (Sir 3,18). Zmotno se lika Celestina V. spominjamo kot »tistega, ki je naredil veliko zavrnitev« po Dantejevem izrazu v Bo?anski komediji; vendar Celestin V. ni bil mo?, ki je rekel »ne«, bil je mo?, ki je rekel »da«.

Ni namre? drugega na?ina za izpolnitev Bo?je volje, kot da sprejmemo mo? poni?nih, ni drugega. Prav zaradi tega, ker so tak?ni, se poni?ni v ?love?kih o?eh zdijo slabotni in pora?eni, dejansko pa so resni?ni zmagovalci, ker so edini, ki popolnoma zaupajo v Gospoda in poznajo njegovo voljo. Dejansko »Gospod razodeva svoje skrivnosti le krotkim […] zato ga poni?ni poveli?ujejo« (Sir 3,19-20). V duhu sveta, ki mu gospoduje o?abnost, nas dana?nja Bo?ja beseda vabi, naj postanemo poni?ni in krotki. Poni?nost ni v razvrednotenju samega sebe, ampak je tisti zdravi realizem, v katerem spoznavamo svoje zmo?nosti in svojo bedo. Izhajajo? iz na?e bede nam poni?nost odvrne pogled od nas samih, da bi ga obrnili k Bogu, k Njemu, ki zmore vse in nam pridobi tudi tisto, ?esar sami ne zmoremo. »Vse je mogo?e tistemu, ki veruje« (Mr 9,23).

Mo? poni?nih je Gospod, ne pa ?love?ke strategije, ne ?love?ka sredstva in logika tega sveta, prera?unavanje, ne. Mo? je Gospod. V tem smislu je bil Celestin V. pogumen pri?evalec evangelija, ker ga nobena logika oblasti ni mogla zapreti in upravljati z njim. V njem ob?udujemo Cerkev, ki je osvobojena svetne logike in v celoti pri?uje za tisto Bo?je ime, ki je usmiljenje. To je samo srce evangelija, kajti usmiljenje pomeni vedeti, da smo ljubljeni v na?i bedi, to gre skupaj. Ne moremo razumeti usmiljenja, ?e ne razumemo lastne bede. Verovati ne pomeni pribli?ati se mra?nemu Bogu, ki nam povzro?a strah, gore?emu ognju ali mraku. Na to nas je spomnilo pismo Hebrejcem: »Niste se pribli?ali kaki otipljivi stvari, plamene?emu ognju, mraku, temi, viharju, ne donenju trobente ne glasu besed. Tisti, ki so ga poslu?ali, so prosili, da jim ne bi bilo treba ve? poslu?ati besede« (12,18-19). Ne, ne dragi bratje ne, dragi bratje in sestre, pribli?ali smo se Jezusu, Bo?jemu Sinu, ki je O?etovo usmiljenje in Ljubezen, ki odre?uje. On je usmiljenje. Samo z usmiljenjem lahko spregovori na?a beda. ?e kdo misli, da bo pri?el do usmiljenja po druga?ni poti, ki ni lastna beda, je zgre?il pot. Zaradi tega je pomembno razumeti lastno resni?nost.

L'Aquila ?e stoletja ohranja ?iv dar, ki ji ga je zapustil prav pape? Celestin V. To je privilegij, ki vsakogar spominja, da je z usmiljenem in samo z njim ?ivljenje vsakega mo?kega in vsake ?enske mogo?e ?iveti z veseljem. Usmiljenje je izku?nja, ko se ?utimo sprejeti, postavljeni na noge, okrepljeni, ozdravljeni, opogumljeni. Ko nam je odpu??ano, to pomeni do?iveti tukaj in sedaj nekaj, kar je najbli?je vstajenju. Odpu??anje pomeni preiti iz smrti v ?ivljenje, od do?ivetja stiske in krivde k do?ivetju svobode in veselja. Naj bo to sveti??e vedno kraj, kjer se lahko spravimo in izkusimo tisto milost, ki nas postavi na noge in nam da drugo mo?nost. Na? Bog je Bog mo?nosti. Kolikokrat Gospod? Enkrat, sedemkrat, sedemdesetkrat sedemkrat. Je Bog, ki ti da vedno drugo mo?nost. Naj bo sveti??e odpu??anja, ne samo en dan v letu, ampak vedno, vse dni. Tako se namre? gradi mir, po prejetem in podarjenem odpu??anju.

Kajti, ?e izhajamo iz lastne bede in pogledamo tja, kako priti do odpu??anja, bomo tudi v lastni bedi vedno na?li nekaj lu?i, ki je pot h Gospodu. On je tisti, ki osvetljuje bedo. Danes zjutraj sem na primer razmi?ljal o tem, ko smo prispeli v L'Aquilo in nismo mogli pristati: gosta megla, vse temno, nismo mogli. Pilot helikopterja je obra?al, obra?al, obra?al, obra?al ... na koncu je zagledal majhno luknjico in (naredi kretnjo) vstopil tja, uspelo mu je. Mojster je. In sem si glede bede mislil: enako se zgodi z bedo, z lastno bedo. Tolikokrat tam, ko gledamo, kdo smo, ni?, manj kot ni?; in obra?amo, obra?amo ... v?asih pa Gospod naredi luknjico: »Postavi se tja, to so Gospodove rane. In obstaja usmiljenje, vendar je v va?i bedi. Tam je luknja, ki ti jo v tvoji bedi naredi Gospod, da lahko vanjo vstopi«. Usmiljenje je, ki pride v tvojo, v mojo, v na?o bedo.

Dragi bratje in drage sestre, zaradi potresa ste veliko trpeli in kot ljudstvo sku?ate vstati in se postaviti na noge. Toda kdor je trpel, mora znati ceniti svoje trpljenje, mora razumeti, da mu je v temi, ki jo je do?ivel, podarjeno tudi razumevanje bole?ine drugih. Vi lahko varujete dar usmiljenja, ker poznate, kaj pomeni izgubiti vse, videti, kako se ru?i vse, kar ste zgradili, zapustiti tisto, kar vam je bilo najdra?je, ?utiti praznino odsotnosti tistega, ki ste ga ljubili. Vi lahko varujete usmiljenje, ker ste do?iveli bedo.

Vsakdo v ?ivljenju, ne da bi nujno do?ivel potres, lahko tako reko? izkusi »potres du?e«, ki ga spravi v stik z lastno krhkostjo, lastnimi mejami, lastno bedo. V tem do?ivetju lahko izgubimo vse, vendar pa se lahko tudi nau?imo prave poni?nosti. V tak?nih okoli??inah ?lovek lahko pusti, da ga ?ivljenje razjezi, ali pa se nau?i krotkosti. Poni?nost in krotkost sta torej zna?ilni za tistega, ki ima za nalogo, da varuje usmiljenje in zanj pri?uje. O, da, kajti usmiljenje pride k nam, ker ga varujemo tudi za to, da pri?ujemo za to usmiljenje. Usmiljenje je dar zame bednika, vendar mora biti kot Gospodov dar posredovano tudi drugim.

Vendar pa obstaja svarilni zvonec, ki nam pove, da gremo na napa?no pot, in tega nas spominja dana?nji evangelij (prim. Lk 14,1.7-14). Jezus je povabljen na kosilo, kot smo sli?ali, v farizejevo hi?o in pozorno opazuje, kako mnogi te?ejo, da bi zasedli najbolj?a mesta za mizo. Gostitelj mu da prilo?nost, da pove priliko, ki ostaja veljavna tudi za nas danes: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnej?i od tebe, pa bo pri?el tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ?Daj prostor temu, (prosim, pojdi zadaj)!? Takrat se bo? za?el v sramoti presedati na zadnje mesto« (vv. 8-9). Preve?krat mislimo, da smo vredni glede na mesto, ki ga zasedamo v tem svetu. ?lovek ni mesto, ki ga zaseda, ?lovek je svoboda, ki jo je sposoben in jo v polnosti poka?e, kadar zasede zadnje mesto ali kadar je zanj pridr?ano mesto na kri?u.

Kristjan ve, da njegovo ?ivljenje ni kariera na na?in tega sveta, ampak kariera na Bo?ji na?in, ki je o sebi rekel, da je pri?el, da bi stregel in ne da bi mu stregli (prim. Mr 10,45). Dokler ne bomo razumeli, da je vsa revolucija evangelija v tej vrsti svobode, bomo ?e naprej pri?e vojnam, nasilju in krivicam, ki niso ni? drugega kot zunanji simptom pomanjkanja notranje svobode. Kjer ni notranje svobode, si utirajo pot sebi?nost, individualizem, korist in nadvlada in vsa druga beda.

Bratje in sestre, naj bo L'Aquila v resnici prestolnica odpu??anja, prestolnica miru in sprave! Naj zna L'Aquila vsakemu ponuditi tisto preobrazbo, o kateri poje Marija v Magnifikatu: »Mogo?ne je vrgel s prestola in povi?al je nizke« (Lk 1,52); tisto, na katero nas je opozoril Jezus v dana?njem evangeliju: »Vsak, kdor se povi?uje, bo poni?an in kdor se poni?uje, bo povi?an« (Lk 14,11). In prav Mariji, ki jo vi ?astite z nazivom Re?iteljica Aqiulskega ljudstva ho?emo danes zaupati sklep, da bomo ?iveli v skladu z evangelijem. Njena materinska pripro?nja naj vsemu svetu dose?e odpu??anje in mir. Lepota usmiljenja je zavest lastne bede.