杏MAP导航

Prd 1,2.; 2,21-23

»Ne?imrnost ?ez ne?imrnost,« pravi Pridigar, »ne?imrnost ?ez ne?imrnost, vse je ne?imrnost!« Kar si je namre? kdo te?ko pridobil z modrostjo, z znanjem in spretnostjo, to zapusti v dele? ?loveku, ki se ni trudil za to. Tudi to je ne?imrnost in velika nadloga. Kaj koristi ?loveku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se trudi pod soncem? Zakaj vsi njegovi dnevi so bole?ine, njegovo opravilo je nejevolja, ?e pono?i njegovo srce ne po?iva. tudi to je ne?imrnost.

Kol 3,1-5.9-11

?e ste torej vstali s Kristusom, i??ite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sede? na Bo?ji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Kajti umrli ste in va?e ?ivljenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, va?e ?ivljenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi. Zato omrtvite v sebi to, kar te?i k zemlji: ne?istovanje, ne?istost, strastnost, hudobno po?elenje in slo po ?im ve?jem imetju, ki je toliko kot malikovanje. Ne la?ite drug drugemu, saj ste slekli starega ?loveka z njegovimi deli vred in oblekli novega, ki se prenavlja za spoznanje, po podobi svojega Stvarnika. Kjer je to, ni ve? ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne su?nja ne svobodnega, ampak vse in v vseh je Kristus.

Lk 12,13-21

Nekdo iz mno?ice mu je rekel: »U?itelj, reci mojemu bratu, naj deli dedi??ino z menoj.« On pa mu je rekel: »?lovek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« In rekel jim je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti ?ivljenja nima nih?e iz obilice svojega premo?enja.« Povedal jim je priliko in rekel: »Nekemu bogatemu ?loveku je polje dobro obrodilo, zato je sam pri sebi razmi?ljal in rekel: ?Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?? Rekel je: ?Tole bom storil. Podrl bom svoje ka??e in zgradil ve?je. Tja bom spravil vse svoje ?ito in dobrine. In rekel bom svoji du?i: Du?a, veliko dobrin ima?, shranjenih za vrsto let. Po?ivaj, jej, pij in bodi dobre volje.? Bog pa mu je rekel: ?Neumne?! To no? bodo terjali tvojo du?o od tebe, in kar si pripravil, ?igavo bo?? Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Ambro? pravi: »To, kar je potrebno iskati je dedi??ina nesmrtnosti, ne denar, in nikdar ne smemo klicati Jezusa, da bi razdelil dedi??ino.« Sv. Avgu?tin dodaja: »Pohlep razdvaja, dejavna ljubezen pa zbira ljudi skupaj.« Sv. Ciril Aleksandrijski razlaga: »Pohlep ni ni? drugega kot ena oblika malikovanja. To splo?no po?elo pripelje do prilike, ki pa se odvija znotraj pojma daru. Jezus nas opozarja pred lakomnostjo, ki je osovra?ena tako pri ljudeh kot pri Bogu.« Sv. Avgu?tin modro pripomni: »Trebuh reve?a je bolj varen kot lastna ?itnica.« Sv. Leon Veliki razmi?lja: »Ta (bogati ?lovek) ni videl, da Bo?ja ljubezen ustvarja navado delanja dobrih del, ki so edina potrebna priprava za bodo?e ?ivljenje. Tisti, ki vedo, da so smrtniki, nikakor ne bi smeli priti na cilj nepripravljeni.« Sv. Ambro? k temu doda: »Samo krepost in so?utje bosta z nami po smrti.« Sv. Ciril Aleksandrijski zaklju?i: »Biti bogat pred Bo?jimi o?mi pomeni, ljubiti kreposti bolj kot bogastvo, in verjeti, da je Bog tisti, ki bo dal vse, vklju?no z ?ivljenjem in zveli?anjem.«

Misli Benedikta  XVI.

Bo?ja beseda dana?nje 18. nedelje med letom nas torej spodbuja k razmi?ljanju, kak?en naj bo na? odnos do materialnih dobrin. Bogastva, ?eprav je samo po sebi dobrina, ga ne smemo imeti za absolutno dobrino. Predvsem ne zagotavlja zveli?anja, nasprotno, lahko ga resno ogrozi. Ravno na to tveganje Jezus v dana?njem evangeliju opozori svoje u?ence. Modrost in krepost je, da ne navezujemo svojega srca na stvari tega sveta, saj je vse minljivo in bo vsega naenkrat konec. Resni?ni zaklad, ki ga moramo neprestano iskati, je za nas kristjane »to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sede? na O?etovi desnici«. To nas danes spominja sveti Pavel v Pismu Kolo?anom in dodaja, da je na?e ?ivljenje »?e skrito s Kristusom v Bogu« (prim. Kol 3,1-3).

Jezusov nauk iz evangelija dana?nje nedelje govori o pravi modrosti. Za?ne se z vpra?anjem enega izmed mno?ice: »U?itelj, reci mojemu bratu, naj deli dedi??ino z menoj« (Lk 12,13). V odgovoru Jezus poslu?alce posvari, naj se varujejo pohlepa po zemeljskih dobrinah s priliko o nespametnem bogata?u, ki je potem, ko si je nabral oblilo imetja, nehal delati ter za?el u?ivati svoje dobrine ter se zabavati. S tem se je varal, da lahko tako odvrne stran tudi smrt. Toda Bog mu je rekel: »Neumne?, ! To no? bodo terjali tvojo du?o od tebe, in kar si pripravil, ?igavo bo?« Nespameten ?lovek v Svetem pismu je tisti, ki se ne ?eli zavedati iz izku?nje vidnih stvari, da ni ni? ve?no, temve? vse mine: mladost, ko smo fizi?no mo?ni, udobnosti, kakor tudi, ko smo v vlogi oblasti. Neumnost je torej imeti svoje ?ivljenje odvisno od takih prehodnih resni?nosti. Nasprotno pa se ?lovek, ki zaupa v Gospoda, ne boji nasprotovanj v ?ivljenju, niti se ne boji neizogibne resni?nosti: smrti; je tisti, ki je pri?el do sr?ne modrosti, kot svetniki.

Na koncu naj ?e spomnim, da bomo 5. avgusta obhajali posvetitev bazilike Marije Velike. Po?astili bomo Bo?jo Mater Marijo. Naziv, da je Marija Bo?ja Mati, so sprejeli na koncilu v Efezu leta 431. V torek, na praznik Gospodovega spremenjenja na gori, se bomo spomnili obletnice smrti pape?a Pavla VI. Praznik Gospodovega spremenjenja so na vzhodu praznovali ?e v V. stoletju, tiso? let pozneje pa ga je pape? Kalist III. razglasil za vso Cerkev. Datum 6. avgust, kot vi?ek poletne svetlobe, je bil izbran z namenom, da poudari, kako sijaj Kristusovega obli?ja razsvetljuje ves svet.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, 4. avgust 2013 
V dana?nji liturgiji odmeva izzivalna Pridigarjeva beseda: »Ne?imrnost ?ez ne?imrnost... vse je ne?imrnost!« (Prid 2,1). Mladi so ?e posebej ob?utljivi na praznoto smisla in vrednot, ki jih pogosto obkro?ajo. In ?al za to tudi pla?ajo posledice. Med tem pa jih sre?anje z ?ivim Jezusom v njegovi veliki dru?ini Cerkvi, v srcu napolni z resni?nim veseljem, z resni?nim ?ivljenjem, s to globoko dobrino, ki ne mine in ne izgine. V Riu smo to videli na obrazih mladih. Toda ta izku?nja se mora soo?iti z vsakodnevno ne?imrnostjo, s strupom praznine, ki prodira v na?e dru?be, ki temeljijo na dobi?ku in imetju, ki zavajajo mlade s potro?ni?tvom. Evangelij dana?nje nedelje nas spomni na nesmiselnost utemeljevanja lastne sre?e na imetju. Bogata? je namre? rekel samemu sebi: Moja du?a, na razpolago ima? veliko dobrin, po?ivaj, jej, pij in se zabavaj! Toda Bog mu je rekel: Neumne?! To no? bom zahteval tvoje ?ivljenje. In to kar si si pridobil, ?igavo bo (prim. Lk 12,19-20).

Dragi bratje in sestre, resni?no bogastvo je Bo?ja ljubezen, ki jo delimo z brati in sestrami, tista ljubezen, ki prihaja od Boga in si jo mi delimo ter si med sabo pomagamo. Kdor ima to izku?njo se ne boji smrti in ima v srcu mir. Izro?imo ta namen, da sprejmemo Bo?jo ljubezen in jo delimo z brati in sestrami, v pripro?njo Devici Mariji.

Angel Gospodov, nedelja, 4. avgust 2019 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Dana?nji evangelij (prim. Lk 12,13-21) se za?ne s prizorom nekoga, ki se je vstal med mno?ico in prosil Jezusa, da bi razre?il pravo vpra?anje glede dru?inske dedi??ine. Toda On se v odgovoru ne soo?i s tem vpra?anjem, ampak opominja, da se je potrebno dr?ati stran od pohlepnosti,  torej od lakomnosti po posedovanju. Da bi odvrnil svoje poslu?alce od zasoplega iskanja bogastva, je Jezus povedal priliko o neumnem bogata?u, ki verjame, da je sre?en zato, ker je imel sre?o pri izjemni letini in se po?uti varnega zaradi nabranih dobrin. Lepo bi bilo, ?e bi jo danes vi prebrali. Je v 12 poglavju Lukovega evangelija, od 13. vrstice naprej. Lepa prilika je, ki nas veliko nau?i. Pripoved pride do ?ivega takrat, ko se pojavi nasprotje med tem, kar bogata? na?rtuje zase in tem, kar mu predo?i Bog.

Bogata? postavi pred svojo du?o, torej pred sebe, tri preudarke: veliko nakopi?enih dobrin; veliko let, ki jih bodo te dobrine zagotovile; in tretjega: mirnost in nepote?eno blagostanje (prim. v. 19). Toda beseda, ki mu jo je namenil Bog, izni?i vse te njegove na?rte. Namesto »veliko let«, mu Bog naka?e neposrednost s »to no?jo«, »nocoj bo? umrl«; namesto »u?ivanja ?ivljenja« mu predstavi »vrnitev ?ivljenja, vrniti ?ivljenje Bogu«, s temu posledi?no sodbo. Kar zadeva realnost mno?ice nabranih dobrin, na katere bi moral bogata? utemeljiti vse, je ta razgaljena v sarkazmu vpra?anja: »In kar si pripravil, ?igavo bo?« (v. 20). Pomislimo na boje za dedi??ino, tolikih bojev po dru?inah tolikih ljudi. Vsi vemo za kak?no tak?no zgodbo, ki se za?enja ob smrtni uri, ko se pojavijo ne?aki, da bi videli, kaj pripada njim. »Kaj pripada meni?«, in odnesejo vse. V tem nasprotju je namre? opravi?ljiv naziv »neumne?«, saj misli na stvari, za katere verjame, da so konkretne, a so le fantazija, ki ga je Bog dal temu ?loveku. Ta je neumen zato, ker je v praksi zanikal Boga, ni namre? napravil obra?una z Njim.

Zaklju?ek prilike, ki ga je oblikoval evangelist, ima ?e poseben u?inek: »Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom« (v. 21). Gre za opomin, ki razkriva obzorje, proti kateremu smo vsi mi poklicani gledati. Materialne dobrine so potrebne, a so dobrine, torej so sredstvo za po?teno ?ivljenje - le sredstvo so - in za podelitev s ?e bolj potrebnimi. Jezus nas danes vabi k premisleku, da bogastvo lahko srce vklene v verige in ga odvrne od resni?nega zaklada, ki je v nebesih. Na to nas spomni tudi sv. Pavel v dana?njem drugem berilu. Tako pravi: »I??ite to, kar je zgoraj… Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji« (Kol 3,1-2).

To pa, se razume, ne pomeni odtegniti se resni?nosti, temve? iskati stvari, ki imajo resni?no vrednost: pravi?nost, solidarnost, gostoljubnost, bratstvo, mir, vse tisto, kar tvori resni?no dostojanstvo ?loveka. Gre za to, da se stegujemo po ?ivljenju, ki je uresni?eno, ne po posvetnem stilu, temve? po evangeljskem stilu, ki je, ljubiti Boga z vsem svojim bitjem in ljubiti bli?njega, kot ga je ljubil Jezus, torej v slu?enju in podaritvi samega sebe. Pohlep po dobrinah, hotenje po imetju, ne nasiti srce, nasprotno povzro?i ?e ve?jo lakoto! Pohlep je kot tisti bomboni. Vzame? enega: »O, kako je dober« in vzame? ?e drugega, eden pritegne ?e drugega. Tak?en je pohlep. Nikoli se ne nasiti. Pazljivi bodite! Tako razumljena in ?iveta ljubezen, je vir resni?ne sre?e, medtem ko je ?ezmerno iskanje materialnih dobrin in bogastva pogosto vir nemira, sovra?tva, goljufanja in vojn. Veliko vojn se za?ne zaradi pohlepa.

Devica Marija naj nam pomaga, da se ne bomo pustili zapeljati gotovostim, ki minejo, temve? da bomo vsak dan verodostojni pri?evalci ve?nih vrednot evangelija.

Angel Gospodov, nedelja, 31. julij 2022 
Dragi bratje in sestre, dober dan! V evangeliju dana?njega bogoslu?ja se neki ?lovek obrne na Jezusa s tole pro?njo: »U?itelj, reci mojemu bratu, naj deli dedi??ino z menoj« (Lk 12,13). Gre za zelo raz?irjeno situacijo, podobni problemi se ?e vedno vsak dan dogajajo. Koliki bratje in sestre, koliki ?lani iste dru?ine se ?al prepirajo in morda med seboj ve? ne govorijo zaradi dedi??ine.

Ko Jezus odgovarja temu ?loveku, ne vstopi v podrobnosti, temve? gre h korenini vsake delitve, ki ga povzro?i posedovanje stvari. Takole pravi: »»Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti« (v. 15). Kaj je pohlepnost? Pohlepnost je lakomnost brez zavor po dobrinah, nenehno hotenje postati bogat. Gre za bolezen, ki uni?uje osebe, saj lakota po posedovanju ustvarja odvisnost. Zlasti tisti, ki ima veliko, ni nikoli zadovoljen. Ho?e vedno ve? in to samo zase. Toda tako ni ve? svoboden. Navezan je ter su?enj tistega, kar bi mu paradoksalno moralo slu?iti, da bi ?ivel svobodno in vedro. Namesto, da se poslu?uje denarja, postane su?enj denarja. Pohlepnost pa je bolezen, ki je nevarna tudi za dru?bo. Zaradi nje smo pri?li do nadaljnjih paradoksov, do krivice, kot ?e nikoli do sedaj v zgodovini, kjer malo jih ima veliko, in ?tevilni imajo malo ali ni?. Pomislimo tudi na vojne in na spore. Skoraj vedno je vmes po?elenje po naravnih virih in bogastvu. Koliko interesov je v ozadju vojne! Prav gotovo je eden od teh trgovina z oro?jem. To trgovanje je pohuj?anje, kateremu se ne moremo in ne smemo vdati.

Jezus nas danes pou?uje, da v sredi??u vsega tega niso samo nekateri mogo?niki ali dolo?eni ekonomski sistemi, temve? je pohlepnost, ki je v srcu vsakega od nas. ?e je tako, se posku?ajmo vpra?ati: kako je z mojo nenavezanostjo na stvari, na bogastvo? Se prito?ujem nad tem, kar mi manjka ali pa znam biti zadovoljen s tem, kar imam? Imam sku?njavo, da v imenu denarja in prilo?nosti ?rtvujem odnose z drugimi ter ?as za njih? In ?e ve?, se mi zgodi, da ?rtvujem na oltarju pohlepnosti zakonitost in po?tenost? Rekel sem »oltar«, saj materialne dobrine, denar, bogastvo, lahko postanejo kult, pravo in resni?no malikovanje. Zato nas Jezus pred tem opozori s krepkimi besedami. Pravi, da ni mogo?e slu?iti dvema gospodarjema in, bodimo pozorni, ne re?e Bogu in hudi?u, ali dobremu in zlu, ampak Bogu in bogastvu (prim. Lk 16,13). Kdo bi pri?akoval, da se ne more slu?iti Bogu in hudi?u, ne, Bogu in bogastvu. Poslu?evati se bogastva, da; slu?iti bogastvu, ne. To je malikovanje ter ?aljenje Boga.

?e je tako, bi lahko mislili, da si ne sme ?eleti biti bogat? Seveda se lahko, ?e ve?, prav je, si ?eleti, saj je lepo postati bogat, a bogat po Bo?je! Bog je od vseh najbolj bogat. Bogat je s so?utjem, z usmiljenjem. Njegovo bogastvo ne osiroma?i nikogar. Ne povzro?a prepirov in lo?itev. Gre za bogastvo, ki rado daje, razdeljuje, podeli. Bratje in sestre, za dobro ?ivljenje ne zadostuje nabiranje materialnih dobrin, ker kot pravi Jezus, ?ivljenje ni odvisno od tega, kar kdo ima (prim. Lk 12,15). Odvisno pa je od dobrih odnosov z Bogom, z drugimi in tudi s tistimi, ki imajo manj. Vpra?ajmo se torej: kako ho?em jaz obogateti? Po Bo?je ali glede na svoje po?elenje? In ?e se vrnemo na tematiko dedi??ine, kak?no dedi??ino ?elim zapustiti? Denar na banki, materialne stvari, ali pa zadovoljne ljudi okoli sebe, dobra dela, ki ne gredo v pozabo ter osebe, ki sem jim pomagal rasti in zoreti?

Marija naj nam pomaga razumeti, katere so resni?ne dobrine ?ivljenja. Tiste, ki ostanejo za vedno.