MAP

Oltar nad grobom sv. Cirila v spodnji baziliki sv. Klemena je bil postavljen leta 1952. Oltar nad grobom sv. Cirila v spodnji baziliki sv. Klemena je bil postavljen leta 1952. 

Škof Andrej Saje daroval sveto mašo na praznik sv. Cirila in Metoda v baziliki sv. Klemena v Rimu

V petek, 14. februarja 2025, je v baziliki sv. Klemena v Rimu na praznik sv. Cirila in Metoda, novomeški škof in predsednik SŠK msgr. Andrej Saje ob somaševanju škofov in duhovnikov, daroval sveto mašo ter vodil procesijo med molitvijo rožnega venca v spodnjo baziliko, kjer je grob sv. Cirila. Pel je moški oktet In Spiritu iz Vojnika. Praznovanje in tradicionalno srečanje ob liturgičnem prazniku je letos organiziral Papeški slovenski kolegij v Rimu v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom.

Msgr. Andrej Saje – Novo mesto

Homilija ob slovesnem prazniku svetih bratov Cirila in Metoda
Rim, bazilika svetega Klemena, 14. februar 2025 ob 18.30

Spoštovane ekscelence, spoštovani gostje, dragi bratje in sestre v Kristusu!
V Božji besedi smo slišali, da se Jezus predstavlja kot dobri pastir, ki da življenje za svoje ovce. Dobri pastir skrbi za vse svoje ovce, za vsako, glede na njene potrebe. Skrbi tudi za skupine ovac, da bi jih pripeljal nazaj v svojo edino ovčjo čredo. To je bila vesela novica, ki sta jo sveta brata Ciril in Metod prinesla slovanskim narodom. Zbrali smo se v starodavni baziliki svetega Klemena, kjer počivajo relikvije svetega Cirila, da bi praznovali slovesnost svetih apostolov slovanskih narodov. To praznovanje pa živimo v svetem jubilejnem letu, ki je po vsej Cerkvi prebudilo odmev veselega in razgibanega sodelovanja.

Lik in delo obeh svetih bratov sta vir veselja za cerkveno skupnost. Pomen njunega poslanstva so poudarjali različni papeži, zlasti sveti Janez Pavel II. Ob jubileju, posvečenem svetima Cirilu in Metodu, ju je pred štiridesetimi leti razglasil za zavetnika vzhodne Evrope in ju postavil ob bok svetemu Benediktu, zavetniku zahodnega dela, da bi tako nakazal enotnost in skupni krščanski izvor celotne Stare celine.

Sveta brata, katerih praznik v Rimu obhajamo danes (in ne 5. julija, kot je v Sloveniji, op. prev.), si v celoti zaslužita ta naziv, ki dopolnjuje drugi starodavni naziv apostola Slovanov. Pravzaprav sta bila onadva tista, ki sta z neutrudnim in neustrašnim misijonarskim delom oznanjevala evangelij slovanskim narodom. Ciril in Metod sta zgled tega, čemur danes pravimo »inkulturacija«. Vsak narod mora posredovati razodeto sporočilo v svoji kulturi in izraziti odrešujočo resnico v svojem jeziku. To predpostavlja zelo zahtevno »prevajalsko« delo, v katerem je treba prav opredeliti izraze, s katerimi predstavljamo bogastvo razodete besede. Oba brata sta v zvezi s tem zapustila zelo pomembno pričevanje, iz katerega Cerkev danes črpa navdih in smernice.

Ciril in Metod sta se rodila v Tesaloniki, današnjem Solunu, v začetku 9. stoletja. Ciril je v Solunu in Konstantinoplu študiral v šoli uglednih učiteljev in nekaj časa poučeval. Preučeval je spise svetega Gregorja Nacianškega in se od njega naučil, da je pri posredovanju razodetja jezik zelo pomemben. Ciril in Metod sta bila prepričana, da ljudje ne morejo prejeti razodetja, če ga ne morejo slišati v svojem jeziku in če ga ne morejo prebrati v pisavi svoje abecede, ki povzema zvoke tega jezika.

Bizantinski cesar je bratoma zaupal poslanstvo evangelizacije slovanskih narodov, najprej na Krimu in nato na Moravskem. Z nekaj učenci sta skoraj štiri leta opravljala zaupano poslanstvo in rezultati so bili vidni. Bila sta odgovorna za izobraževanje duhovnikov, da bi slovanska Cerkev imela svojo hierarhično strukturo. Zdi pa se, da sta Ciril in Metod, obkrožena s skupino učencev, že nekaj let pred odhodom na Moravsko zbirala krščanski nauk v knjigah, napisanih v slovanskem jeziku. Takrat se je pojavila potreba po novih grafičnih znakih, ki bi bili bolj prilagojeni govorjenemu jeziku - tako se je rodila glagolica, ki je bila pozneje spremenjena in v čast svojemu pobudniku poimenovana kot »cirilica«.

Žal sta apostola v svojih velikodušnih prizadevanjih doživljala ovire, nerazumevanje in zlobo s strani mnogih. Da bi upravičila svoje delo, sta morala odpotovati v Rim, kjer sta ju sprejela in njuno delo potrdila papež Nikolaj I. in papež Hadrijan II.

Ko je Ciril v Rimu zbolel, je želel obleči meniški habit, saj je čutil, da se bliža konec in 14. februarja 869 je pri komaj 42 letih končal svoje zemeljsko življenje. Pokopan je v tej baziliki.

Medtem ko je bil »filozof« Ciril nagnjen k razmišljanju, je bil Metod bolj naklonjen dejavnemu življenju in je po bratovi smrti nadaljeval njuno delo. Metod je dobil temeljito pravno izobrazbo in po izpolnjevanju upravnih nalog postal menih v Bitiniji. Bil je posvečen v škofa in pozneje vršil službo apostolskega legata za Panonijo in Moravsko.

Metod je deloval z neutrudno gorečnostjo, vendar je moral trpeti zaradi tistih, ki niso želeli prenove na pastoralnem in liturgičnem področju. Zadnja leta njegovega vztrajnega dela je zaznamovalo nenehno nasprotovanje. Umrl je 6. avgusta 885.

Prispevek svetih Cirila in Metoda so priznali številni papeži. Papež Pij XI. je v apostolskem pismu Quod Sanctum Cyrillum oba brata opisal kot »sinova Vzhoda, bizantinske domovine, grškega porekla, z rimskim poslanstvom, s slovanskimi apostolskimi sadovi« (AAS 19 [1927] 93-96).

Njuno zgodovinsko vlogo je pozneje uradno razglasil papež Janez Pavel II., ki ju je v apostolskem pismu Egregiae virtutis viri skupaj s svetim Benediktom razglasil za sozavetnika Evrope (AAS 73 [1981] 258-262).

Poleg tega sveti Janez Pavel II. v okrožnici Slavorum apostoli – letos mineva 40 let od njene objave – navaja, da sta »Ciril in Metod kot vezi ali kot duhovni most med zahodnim in vzhodnim izročilom, ki se obe izlivata v eno samo veliko izročilo vesoljne Cerkve«.

Naj Sveta Trojica na priprošnjo svetih Cirila in Metoda stori, da bodo evropski narodi in kulture živeli v edinosti, si delili skupno duhovno bogastvo in se medsebojno spoštovali. Naj njuna priprošnja pomaga vzpostaviti mir v deželah, kjer sta oznanjala evangelij. Amen.

petek, 14. februar 2025, 20:00