艩kof Andrej Saje daroval sveto ma拧o na praznik sv. Cirila in Metoda v baziliki sv. Klemena v Rimu
Msgr. Andrej Saje 鈥� Novo mesto
Homilija ob slovesnem prazniku svetih bratov Cirila in Metoda
Rim, bazilika svetega Klemena, 14. februar 2025 ob 18.30
Spo拧tovane ekscelence, spo拧tovani gostje, dragi bratje in sestre v Kristusu!
V Bo啪ji besedi smo sli拧ali, da se Jezus predstavlja kot dobri pastir, ki da 啪ivljenje za svoje ovce. Dobri pastir skrbi za vse svoje ovce, za vsako, glede na njene potrebe. Skrbi tudi za skupine ovac, da bi jih pripeljal nazaj v svojo edino ov膷jo 膷redo. To je bila vesela novica, ki sta jo sveta brata Ciril in Metod prinesla slovanskim narodom. Zbrali smo se v starodavni baziliki svetega Klemena, kjer po膷ivajo relikvije svetega Cirila, da bi praznovali slovesnost svetih apostolov slovanskih narodov. To praznovanje pa 啪ivimo v svetem jubilejnem letu, ki je po vsej Cerkvi prebudilo odmev veselega in razgibanega sodelovanja.
Lik in delo obeh svetih bratov sta vir veselja za cerkveno skupnost. Pomen njunega poslanstva so poudarjali razli膷ni pape啪i, zlasti sveti Janez Pavel II. Ob jubileju, posve膷enem svetima Cirilu in Metodu, ju je pred 拧tiridesetimi leti razglasil za zavetnika vzhodne Evrope in ju postavil ob bok svetemu Benediktu, zavetniku zahodnega dela, da bi tako nakazal enotnost in skupni kr拧膷anski izvor celotne Stare celine.
Sveta brata, katerih praznik v Rimu obhajamo danes (in ne 5. julija, kot je v Sloveniji, op. prev.), si v celoti zaslu啪ita ta naziv, ki dopolnjuje drugi starodavni naziv apostola Slovanov. Pravzaprav sta bila onadva tista, ki sta z neutrudnim in neustra拧nim misijonarskim delom oznanjevala evangelij slovanskim narodom. Ciril in Metod sta zgled tega, 膷emur danes pravimo »inkulturacija«. Vsak narod mora posredovati razodeto sporo膷ilo v svoji kulturi in izraziti odre拧ujo膷o resnico v svojem jeziku. To predpostavlja zelo zahtevno »prevajalsko« delo, v katerem je treba prav opredeliti izraze, s katerimi predstavljamo bogastvo razodete besede. Oba brata sta v zvezi s tem zapustila zelo pomembno pri膷evanje, iz katerega Cerkev danes 膷rpa navdih in smernice.
Ciril in Metod sta se rodila v Tesaloniki, dana拧njem Solunu, v za膷etku 9. stoletja. Ciril je v Solunu in Konstantinoplu 拧tudiral v 拧oli uglednih u膷iteljev in nekaj 膷asa pou膷eval. Preu膷eval je spise svetega Gregorja Nacian拧kega in se od njega nau膷il, da je pri posredovanju razodetja jezik zelo pomemben. Ciril in Metod sta bila prepri膷ana, da ljudje ne morejo prejeti razodetja, 膷e ga ne morejo sli拧ati v svojem jeziku in 膷e ga ne morejo prebrati v pisavi svoje abecede, ki povzema zvoke tega jezika.
Bizantinski cesar je bratoma zaupal poslanstvo evangelizacije slovanskih narodov, najprej na Krimu in nato na Moravskem. Z nekaj u膷enci sta skoraj 拧tiri leta opravljala zaupano poslanstvo in rezultati so bili vidni. Bila sta odgovorna za izobra啪evanje duhovnikov, da bi slovanska Cerkev imela svojo hierarhi膷no strukturo. Zdi pa se, da sta Ciril in Metod, obkro啪ena s skupino u膷encev, 啪e nekaj let pred odhodom na Moravsko zbirala kr拧膷anski nauk v knjigah, napisanih v slovanskem jeziku. Takrat se je pojavila potreba po novih grafi膷nih znakih, ki bi bili bolj prilagojeni govorjenemu jeziku - tako se je rodila glagolica, ki je bila pozneje spremenjena in v 膷ast svojemu pobudniku poimenovana kot »cirilica«.
沤al sta apostola v svojih velikodu拧nih prizadevanjih do啪ivljala ovire, nerazumevanje in zlobo s strani mnogih. Da bi upravi膷ila svoje delo, sta morala odpotovati v Rim, kjer sta ju sprejela in njuno delo potrdila pape啪 Nikolaj I. in pape啪 Hadrijan II.
Ko je Ciril v Rimu zbolel, je 啪elel oble膷i meni拧ki habit, saj je 膷util, da se bli啪a konec in 14. februarja 869 je pri komaj 42 letih kon膷al svoje zemeljsko 啪ivljenje. Pokopan je v tej baziliki.
Medtem ko je bil »filozof« Ciril nagnjen k razmi拧ljanju, je bil Metod bolj naklonjen dejavnemu 啪ivljenju in je po bratovi smrti nadaljeval njuno delo. Metod je dobil temeljito pravno izobrazbo in po izpolnjevanju upravnih nalog postal menih v Bitiniji. Bil je posve膷en v 拧kofa in pozneje vr拧il slu啪bo apostolskega legata za Panonijo in Moravsko.
Metod je deloval z neutrudno gore膷nostjo, vendar je moral trpeti zaradi tistih, ki niso 啪eleli prenove na pastoralnem in liturgi膷nem podro膷ju. Zadnja leta njegovega vztrajnega dela je zaznamovalo nenehno nasprotovanje. Umrl je 6. avgusta 885.
Prispevek svetih Cirila in Metoda so priznali 拧tevilni pape啪i. Pape啪 Pij XI. je v apostolskem pismu Quod Sanctum Cyrillum oba brata opisal kot »sinova Vzhoda, bizantinske domovine, gr拧kega porekla, z rimskim poslanstvom, s slovanskimi apostolskimi sadovi« (AAS 19 [1927] 93-96).
Njuno zgodovinsko vlogo je pozneje uradno razglasil pape啪 Janez Pavel II., ki ju je v apostolskem pismu Egregiae virtutis viri skupaj s svetim Benediktom razglasil za sozavetnika Evrope (AAS 73 [1981] 258-262).
Poleg tega sveti Janez Pavel II. v okro啪nici Slavorum apostoli 鈥� letos mineva 40 let od njene objave 鈥� navaja, da sta »Ciril in Metod kot vezi ali kot duhovni most med zahodnim in vzhodnim izro膷ilom, ki se obe izlivata v eno samo veliko izro膷ilo vesoljne Cerkve«.
Naj Sveta Trojica na pripro拧njo svetih Cirila in Metoda stori, da bodo evropski narodi in kulture 啪iveli v edinosti, si delili skupno duhovno bogastvo in se medsebojno spo拧tovali. Naj njuna pripro拧nja pomaga vzpostaviti mir v de啪elah, kjer sta oznanjala evangelij. Amen.
