?kof Andrej Saje daroval sveto ma?o na praznik sv. Cirila in Metoda v baziliki sv. Klemena v Rimu
Msgr. Andrej Saje – Novo mesto
Homilija ob slovesnem prazniku svetih bratov Cirila in Metoda
Rim, bazilika svetega Klemena, 14. februar 2025 ob 18.30
Spo?tovane ekscelence, spo?tovani gostje, dragi bratje in sestre v Kristusu!
V Bo?ji besedi smo sli?ali, da se Jezus predstavlja kot dobri pastir, ki da ?ivljenje za svoje ovce. Dobri pastir skrbi za vse svoje ovce, za vsako, glede na njene potrebe. Skrbi tudi za skupine ovac, da bi jih pripeljal nazaj v svojo edino ov?jo ?redo. To je bila vesela novica, ki sta jo sveta brata Ciril in Metod prinesla slovanskim narodom. Zbrali smo se v starodavni baziliki svetega Klemena, kjer po?ivajo relikvije svetega Cirila, da bi praznovali slovesnost svetih apostolov slovanskih narodov. To praznovanje pa ?ivimo v svetem jubilejnem letu, ki je po vsej Cerkvi prebudilo odmev veselega in razgibanega sodelovanja.
Lik in delo obeh svetih bratov sta vir veselja za cerkveno skupnost. Pomen njunega poslanstva so poudarjali razli?ni pape?i, zlasti sveti Janez Pavel II. Ob jubileju, posve?enem svetima Cirilu in Metodu, ju je pred ?tiridesetimi leti razglasil za zavetnika vzhodne Evrope in ju postavil ob bok svetemu Benediktu, zavetniku zahodnega dela, da bi tako nakazal enotnost in skupni kr??anski izvor celotne Stare celine.
Sveta brata, katerih praznik v Rimu obhajamo danes (in ne 5. julija, kot je v Sloveniji, op. prev.), si v celoti zaslu?ita ta naziv, ki dopolnjuje drugi starodavni naziv apostola Slovanov. Pravzaprav sta bila onadva tista, ki sta z neutrudnim in neustra?nim misijonarskim delom oznanjevala evangelij slovanskim narodom. Ciril in Metod sta zgled tega, ?emur danes pravimo »inkulturacija«. Vsak narod mora posredovati razodeto sporo?ilo v svoji kulturi in izraziti odre?ujo?o resnico v svojem jeziku. To predpostavlja zelo zahtevno »prevajalsko« delo, v katerem je treba prav opredeliti izraze, s katerimi predstavljamo bogastvo razodete besede. Oba brata sta v zvezi s tem zapustila zelo pomembno pri?evanje, iz katerega Cerkev danes ?rpa navdih in smernice.
Ciril in Metod sta se rodila v Tesaloniki, dana?njem Solunu, v za?etku 9. stoletja. Ciril je v Solunu in Konstantinoplu ?tudiral v ?oli uglednih u?iteljev in nekaj ?asa pou?eval. Preu?eval je spise svetega Gregorja Nacian?kega in se od njega nau?il, da je pri posredovanju razodetja jezik zelo pomemben. Ciril in Metod sta bila prepri?ana, da ljudje ne morejo prejeti razodetja, ?e ga ne morejo sli?ati v svojem jeziku in ?e ga ne morejo prebrati v pisavi svoje abecede, ki povzema zvoke tega jezika.
Bizantinski cesar je bratoma zaupal poslanstvo evangelizacije slovanskih narodov, najprej na Krimu in nato na Moravskem. Z nekaj u?enci sta skoraj ?tiri leta opravljala zaupano poslanstvo in rezultati so bili vidni. Bila sta odgovorna za izobra?evanje duhovnikov, da bi slovanska Cerkev imela svojo hierarhi?no strukturo. Zdi pa se, da sta Ciril in Metod, obkro?ena s skupino u?encev, ?e nekaj let pred odhodom na Moravsko zbirala kr??anski nauk v knjigah, napisanih v slovanskem jeziku. Takrat se je pojavila potreba po novih grafi?nih znakih, ki bi bili bolj prilagojeni govorjenemu jeziku - tako se je rodila glagolica, ki je bila pozneje spremenjena in v ?ast svojemu pobudniku poimenovana kot »cirilica«.
?al sta apostola v svojih velikodu?nih prizadevanjih do?ivljala ovire, nerazumevanje in zlobo s strani mnogih. Da bi upravi?ila svoje delo, sta morala odpotovati v Rim, kjer sta ju sprejela in njuno delo potrdila pape? Nikolaj I. in pape? Hadrijan II.
Ko je Ciril v Rimu zbolel, je ?elel oble?i meni?ki habit, saj je ?util, da se bli?a konec in 14. februarja 869 je pri komaj 42 letih kon?al svoje zemeljsko ?ivljenje. Pokopan je v tej baziliki.
Medtem ko je bil »filozof« Ciril nagnjen k razmi?ljanju, je bil Metod bolj naklonjen dejavnemu ?ivljenju in je po bratovi smrti nadaljeval njuno delo. Metod je dobil temeljito pravno izobrazbo in po izpolnjevanju upravnih nalog postal menih v Bitiniji. Bil je posve?en v ?kofa in pozneje vr?il slu?bo apostolskega legata za Panonijo in Moravsko.
Metod je deloval z neutrudno gore?nostjo, vendar je moral trpeti zaradi tistih, ki niso ?eleli prenove na pastoralnem in liturgi?nem podro?ju. Zadnja leta njegovega vztrajnega dela je zaznamovalo nenehno nasprotovanje. Umrl je 6. avgusta 885.
Prispevek svetih Cirila in Metoda so priznali ?tevilni pape?i. Pape? Pij XI. je v apostolskem pismu Quod Sanctum Cyrillum oba brata opisal kot »sinova Vzhoda, bizantinske domovine, gr?kega porekla, z rimskim poslanstvom, s slovanskimi apostolskimi sadovi« (AAS 19 [1927] 93-96).
Njuno zgodovinsko vlogo je pozneje uradno razglasil pape? Janez Pavel II., ki ju je v apostolskem pismu Egregiae virtutis viri skupaj s svetim Benediktom razglasil za sozavetnika Evrope (AAS 73 [1981] 258-262).
Poleg tega sveti Janez Pavel II. v okro?nici Slavorum apostoli – letos mineva 40 let od njene objave – navaja, da sta »Ciril in Metod kot vezi ali kot duhovni most med zahodnim in vzhodnim izro?ilom, ki se obe izlivata v eno samo veliko izro?ilo vesoljne Cerkve«.
Naj Sveta Trojica na pripro?njo svetih Cirila in Metoda stori, da bodo evropski narodi in kulture ?iveli v edinosti, si delili skupno duhovno bogastvo in se medsebojno spo?tovali. Naj njuna pripro?nja pomaga vzpostaviti mir v de?elah, kjer sta oznanjala evangelij. Amen.
