MAP

Kip sv. Gregorja iz Nareka v Vatikanskih vrtovih. Kip sv. Gregorja iz Nareka v Vatikanskih vrtovih. 

Duhovne misli papeža Frančiška za god sv. Gregorja iz Nareka

Papež Frančišek je med sredino katehezo 26. aprila 2023 dejal: Menihi so »utripajoče srce oznanjevanja«: njihova molitev je kisik za vse ude Kristusovega telesa in nevidna sila, ki podpira misijon. S svojim zgledom molitve in dela so »most molitvene priprošnje za vse ljudi«. Sveti oče je ob tem v ospredje postavil armenskega meniha svetega Gregorja iz Nareka.

Odlomek kateheze papeža Frančiška
26. april 2023

Ta ljubezen do vseh poživlja življenje menihov in se spreminja v njihovo molitev priprošnje. V zvezi s tem bi vam želel predstaviti zgled svetega Gregorja iz Nareka, cerkvenega učitelja. Je armenski menih, ki je živel okoli leta tisoč, in nam zapustil knjigo molitev, v katero je izlita vera armenskega ljudstva, ki je prvo sprejelo krščanstvo; ljudstva, ki se je tesno oklenilo Kristusovega križa in skozi zgodovino veliko trpelo. Sveti Gregor je skoraj vse svoje življenje preživel v samostanu v Nareku. Tu se je naučil preiskovati globine človeške duše ter s povezovanjem poezije in molitve zaznamoval vrh armenske književnosti in duhovnosti. Vidik, ki pri njem najbolj presune, je ravno univerzalna solidarnost, katere razlagalec je.

Med menihi in menihinjami obstaja univerzalna solidarnost. Kar koli se zgodi na svetu, najde mesto v njihovem srcu; v svojem srcu molijo. Srce menihov in menihinj je srce, ki sprejema kakor antena, sprejema vse, kar se dogaja po svetu in za to moli in posreduje. Tako živijo povezani z Gospodom in vsemi. Gregor iz Nareka je zapisal: »Prostovoljno sem si naložil vse krivde, od prvega očeta pa do zadnjega od njegovih potomcev, in se za vse te krivde čutil odgovornega« (Knjiga žalostink, 72).

Kot je to storil Jezus, tudi menihi vzamejo nase probleme sveta, težave, bolezni, mnoge stvari in molijo za ljudi. So veliki evangelizatorji. Kako lahko evangelizirajo, če so zaprti v samostanih? Menihi so z besedo, zgledom, priprošnjo in vsakdanjim delom most priprošnje za vse ljudi in za grehe. Prav tako jočejo solze, jočejo zaradi svojih grehov – vsi smo grešniki – in jočejo zaradi grehov sveta; molijo in prosijo z dvignjenimi rokami in srcem.

Razmislimo o tej »rezervi«, ki jo imamo v Cerkvi: gre za resnično moč, ki pomaga Božjemu ljudstvu. Od tu izvira tudi navada ljudi, Božjega ljudstva, ko srečajo posvečeno osebo in pravijo: »Moli zame, moli zame.« Vedo, da obstaja molitev priprošnje. Koristilo nam bo, če bomo lahko obiskali kakšen samostan, saj se tam moli in dela. Vsak samostan ima svojo redovno pravilo. Roke imajo vedno zaposlene – z delom in molitvijo.

Naj nam Gospod podari nove samostane, naj nam pokloni menihe in menihinje, ki pomagajo Cerkvi s svojo molitvijo priprošnje. Hvala.

sreda, 26. februar 2025, 16:23