Leta 2026 izredna vzdr?evalna dela na Michelangelovi Poslednji sodbi
Vatican News
Od januarja do marca 2026
Izredna vzdr?evalna dela na Michelangelovi mojstrovini bodo potekala od januarja do marca 2026. Kljub temu, da na freski vsako leto opravijo manj?a popravila s pomo?jo preprostega dvigala, pa bo tokratni poseg obse?nej?i. Potreben je zaradi vpliva, ki ga ima veliko ?tevilo obiskovalcev na ohranjanje stenskih poslikav. V ?asu, ko bodo potekala dela, bo postavljen oder z dvigalom, na katerem bo lahko hkrati delalo od 10 do 12 ljudi. Na ta na?in bodo skraj?ali ?as vzdr?evalnih del, poleg tega pa obiskovalcev ne bodo ovirali pri ogledu kapele. Poseg naj bi kon?ali pred za?etkom velikega tedna.
Restavriranje Rafaelovih stanc
Sicer je Violini na podro?ju raziskovanja in konserviranja mojstrovin pape?kih zbirk dejaven od leta 1988, vodil je tudi restavratorska dela v Rafaelovih stancah: leta 2000 v Sobi podpisov (Stanza della Segnatura), leta 2012 pa v Heliodorovi sobi (Stanza di Eliodoro). Po tem, ko so bila decembra lani po skoraj desetih letih kon?ana restavratorska dela v Konstantinovi sobi (Sala di Costantino), si novi vodja laboratorija Vatikanskih muzejev ?eli, da bi restavrirali ?e Sobo Po?ara v Borgu. Dela v njej so se sicer za?ela, vendar niso bila dokon?ana. Po besedah Violinija, ki je v Rafaelovih stancah delal kar 17 let, bi z restavriranjem te sobe lahko raziskali »pomemben trenutek prehoda med Rafaelom in njegovo delavnico«. Hkrati pa bi lahko bolje razumeli tudi freske v Konstantinovi sobi, ki sta jih izdelala Rafaelova u?enca Giulio Romano in Giovanni Francesco Penni.
Rafaelova lo?a
Za?el se bo tudi petletni projekt restavriranja Rafaelove lo?e: gre za ?tirinajst lokov prefinjenih ?tukatur in fresk, ki jih je izdelal Giovanni Nani (Giovanni da Udine) skupaj z drugimi sodelavci. Violini jih je opredelil kot »svetovno dedi??ino«, saj so pomenili za?etek dekorativnega sloga »groteska«, ki so ga uporabljali v rimski antiki in je bil zelo raz?irjen v 16. stoletju.
Gore?nost in izro?ilo
26 vatikanskih restavratorjev iz laboratorija za slike v prihodnjih mesecih ?akajo zahtevni projekti, pri nekaterih izmed njih jim bodo pomagali tudi zunanji sodelavci. Mo? ekipe izhaja iz gore?nosti, s katero restavratorji opravljajo svoj poklic, pa tudi iz bogastva znanja, ki se je utrjevalo iz generacije v generacijo. »Kontinuiteta« je namre? beseda, ki verjetno najbolje razodeva skrivnost profesionalnosti delavcev, ki so jim zaupane pape?ke zbirke.
Neprekinjeno znanje
Violini je ob tem poudaril, da je zgodovina laboratorija za restavriranje slik in lesnih materialov pomembna. Ustanovljen je bil leta 1923, vendar za?etki konserviranja v Vatikanu segajo ?e dlje. V 19. stoletju so bila namre? dela pod pristojnostjo umetnikov Akademije sv. Luke. Gre torej za kontinuiteto, ki se ni nikoli prekinila: od Biagia Biagettija, ki je pred sto leti ustanovil laboratorij za restavriranje slik in lesnih materialov, do Francesce Persegati, ki se je v njem leta 1990 zaposlila kot prva ?enska in ga preteklih osem let tudi vodila.
Posebnost restavratorstva v Vatikanu
V nadaljevanju pogovora je Violini poudaril, da so bili nekateri principi prisotni ?e v kulturni razpravi v 19. stoletju in so se skozi ?as nadaljevali z razli?nimi spremembami ter tehnolo?kimi in znanstvenimi posodobitvami restavratorskega poklica. Hkrati je spomnil, da ima restavratorstvo v Vatikanu tudi eno posebnost: »Bolj kot v drugih ustanovah je namre? tukaj posebna pozornost namenjena nematerialni vrednosti umetni?kega dela.« To pomeni, da pogled sega dlje od slikarske povr?ine. Pape?evi restavratorji namre? ne ohranjajo slik samo z materialnega vidika, ampak so prav tako varuhi kr??anskega sporo?ila in vere, ki jo vsebuje vsako sakralno delo. Lahko bi rekli, da gre za celostni pristop, v katerem odnos med restavratorjem in sliko spominja na odnos med zdravnikom in pacientom.
Sedem kilometrov razstavnih povr?in
Laboratorij znotraj Vatikanskih muzejev omogo?a privilegiran konservatorski pristop, ki prihodnjim generacijam zagotavlja ohranitev izjemno obse?ne dedi??ine: sedem kilometrov razstavnih povr?in, kot so tiste v rimskih bazilikah ali na zunanjih lokacijah, ki so v pristojnosti Vatikana.
