Kardinal Re: Naj bo izvoljen pape?, ki ga potrebuje na? ?as
Sveta ma?a za izvolitev rimskega pape?a, sreda, 7. maj 2025
Homilija kardinala Giovannija Battiste Reja,
dekana kardinalskega zbora
Dragi kardinali volivci, dragi bratje in sestre.
V Apostolskih delih beremo, da so po Kristusovem vnebohodu in pri?akovanju binko?ti vsi enodu?no vztrajali v molitvi z Jezusovo materjo Marijo (Apd 1,14).
Prav to po?nemo tudi mi nekaj ur pred za?etkom konklava, pod pogledom Marije, ki je postavljena ob oltarju, v tej baziliki, ki se dviga nad grobom apostola Petra.
Z nami je zdru?eno vse Bo?je ljudstvo s svojim verskim ?utom, ljubeznijo do pape?a in zaupnim pri?akovanjem.
Tukaj smo, da bi klicali pomo? Svetega Duha, izprosili njegovo lu? in mo?, da bi bil izvoljen pape?, ki ga Cerkev in ?love?tvo potrebujeta na tej te?ki, kompleksni in nemirni zgodovinski prelomnici.
Moliti in klicati Svetega Duha je edina prava in ustrezna dr?a, medtem ko se kardinali volivci pripravljajo na dejanje najvi?je ?love?ke in cerkvene odgovornosti ter na izbiro izjemnega pomena; ?love?ko dejanje, pri katerem je treba opustiti vsak osebni vidik ter imeti v mislih in srcu samo Boga Jezusa Kristusa ter dobro Cerkve in ?love?tva.
V evangeliju, ki je bil razgla?en, so odmevale besede, ki nas vodijo v sredi??e Jezusovega najvi?jega sporo?ila-oporoke, ki ga je izro?il svojim apostolom na ve?er poslovilne ve?erje v zgornji sobi: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15,12). Kot da ?eli natan?no dolo?iti ta »kakor sem vas jaz ljubil« ter nakazati, kako dale? mora iti na?a ljubezen, Jezus zatem zatrdi: »Nih?e nima ve?je ljubezni, kakor je ta, da dá ?ivljenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13).
To je sporo?ilo ljubezni, ki ga Jezus opredeli kot »nova« zapoved. Nova zato, ker opomin iz Stare zaveze »Ne delaj drugim tega, kar ne ?eli?, da se zgodi tebi« spremeni v pozitivnega in ga zelo raz?iri.
Ljubezen, ki jo razodeva Jezus, ne pozna meja in mora biti zna?ilna za misli in dejanja vseh njegovih u?encev, ki morajo s svojim ravnanjem vedno izkazovati pristno ljubezen in se zavzemati za gradnjo nove civilizacije, ki jo je Pavel VI. imenoval »civilizacija ljubezni«. Ljubezen je edina sila, ki lahko spremeni svet.
Jezus nam je dal primer te ljubezni na za?etku zadnje ve?erje s presenetljivo gesto: spustil se je na raven slu?enja drugim in umil noge apostolom, brez razlikovanja, ne da bi izklju?il Juda, ki ga je izdal.
To Jezusovo sporo?ilo se navezuje na tisto, kar smo sli?ali v prvem berilu, v katerem nas je prerok Izaija spomnil, da je temeljna lastnost pastirja, pastirjev, ljubezen do popolne podaritve samega sebe.
Iz liturgi?nih besedil tega evharisti?nega obhajanja torej prejemamo povabilo k bratski ljubezni, medsebojni pomo?i in zavzetosti za cerkveno ob?estvo in univerzalno ?love?ko bratstvo. Med nalogami vsakega Petrovega naslednika je tudi skrb za rast ob?estva: ob?estva vseh kristjanov s Kristusom; ob?estva ?kofov s pape?em; ob?estva ?kofov med seboj. Ne gre za samoreferen?no ob?estvo, ampak za ob?estvo ljudi, narodov in kultur, ki mu je mar, da je Cerkev vedno »dom in ?ola ob?estva«.
Tu je tudi mo?an poziv k ohranjanju edinosti Cerkve v smeri, ki jo je Jezus za?rtal apostolom. Edinost Cerkve ?eli Kristus; edinost, ki ne pomeni uniformnosti, ampak trdno in globoko ob?estvo v razli?nosti, ?e le ostajamo vedno v popolni zvestobi evangeliju.
Vsak pape? utele?a Petra in njegovo poslanstvo ter tako predstavlja Kristusa na zemlji; on je skala, na kateri je zgrajena Cerkev (prim. Mt 16,18).
Izvolitev novega pape?a ni navadna zamenjava oseb. Izvolitev novega pape?a je vedno apostol Peter, ki se vra?a.
Kardinali volivci bodo svoj glas izrekli v Sikstinski kapeli, kjer – kot pravi apostolska konstitucija Universi dominici gregis – »vse prispeva k zavedanju Bo?je navzo?nosti, pred katero bo nekega dne vsak moral priti, da bi bil sojen«.
Pape? Janez Pavel II. je v svojem Rimskem triptihu upal, da bo v urah velike odlo?itve z glasovanjem Michelangelova podoba Jezusa Sodnika vsakega spomnila na veliko odgovornost, da »najpomembnej?e klju?e« polo?i v prave roke.
Molimo torej, da nam Sveti Duh, ki nam je v zadnjih sto letih dal vrsto resni?no svetih in velikih pape?ev, v dobro Cerkve in ?love?tva sedaj podari pape?a po Bo?jem srcu.
Molimo, da bi Bog Cerkvi dodelil pape?a, ki bo znal najbolje prebuditi vest ter moralno in duhovno energijo vseh ljudi v dana?nji dru?bi, za katero je zna?ilen velik tehnolo?ki napredek, ki pa pozablja na Boga.
Dana?nji svet od Cerkve veliko pri?akuje v zvezi z varovanjem tistih temeljnih ?love?kih in duhovnih vrednot, brez katerih ?love?ko sobivanje ne bo bolj?e in ne bo prineslo dobrega za prihodnje rodove.
Naj bla?ena Devica Marija, Mati Cerkve, posreduje s svojo materinsko pripro?njo, da bo Sveti Duh razsvetlil misli kardinalov volivcev in jih naredil soglasne pri izvolitvi pape?a, ki ga potrebuje na? ?as.