V Vatikanu vrh o dolgo?ivosti: ne le ?iveti dlje, ampak ?iveti bolje
Vatican News
Mednarodno sre?anje na visoki ravni z naslovom »Vatikanski vrh o dolgo?ivosti: izzvati minevanje ?asa« je organiziral Mednarodni in?titut za nevrobioetiko (IINBE) pod pokroviteljstvom Pape?ke akademije za ?ivljenje. Dogodek so isti dan predstavili na tiskovnem uradu Svetega sede?a. Spregovorili so nad?kof Vincenzo Paglia, predsednik Pape?ke akademije za ?ivljenje; ter nekateri govorniki kongresa: duhovnik dr. Alberto Carrara, strokovnjak za nevroetiko, nevroznanost in filozofij; dr. Giulio Maira, nevrokirurg in ustanovitelj Atena Foundation; dr. Venkatraman Ramakrishnan, dobitnik Nobelove nagrade za kemijo leta 2009; dr. Juan Carlos Izpisúa Belmonte, znanstvenik, specializiran za biologijo mati?nih celic in regenerativno medicino.
Kultura, ki priznava vrednost tretjega ?ivljenjskega obdobja
»Dolgo?ivosti ne smemo obravnavati kot nekega biolo?kega cilja, ampak kot prilo?nost za ovrednotenje starej?ih v dru?benem kontekstu,« je zatrdil nad?kof Vincenzo Pagla ter poudaril, da starej?e osebe niso breme za dru?bo, temve? »dragoceni vir«: »Njihova izku?nja in modrost predstavljata nenadomestljivo kulturno in ?love?ko dedi??ino.« Pape? Fran?i?ek pogosto poudarja, da »ljudstvo, ki ne ceni starej?ih, je ljudstvo brez prihodnosti«, pri tem pa izpostavlja »potrebo po vlaganju v kulturo, ki priznava vrednost tretjega ?ivljenjskega obdobja ter prepre?uje marginalizacijo starej?ih«.
V tem kontekstu je pravi?en dostop do znanstvenih odkritij osrednja tema, je izpostavil nad?kof Paglia. »Inovacije na podro?ju biomedicine ne bi smele biti privilegij pe??ice ljudi, ampak sredstva za izbolj?anje kakovosti ?ivljenja vseh, neodvisno od socialno-ekonomskega statusa. Cilj ni le ?iveti ?im dlje, ampak ?iveti bolje, pri tem pa prepre?evati degenerativne patologije in vsem zagotavljati mo?nost zdravega in dostojanstvenega staranja. Dolgo?ivost torej ni samo znanstveno vpra?anje, ampak tudi vpra?anje pravi?nosti, solidarnosti in kolektivne odgovornosti.«
Srbeti za zdrave mo?gane
Tudi Alberto Carrara, profesor, raziskovalec in strokovnjak za nevroetiko, nevroznanost in filozofijo, je poudaril, da ni dovolj podalj?ati ?ivljenje, ampak »moramo izbolj?ati na?in, kako ga ?ivimo«, zato pa je pomemben »sistemski pristop k dolgo?ivosti«.
Danes vemo, da je pomembno »ohranjati kognitivne funkcije s celostnim pristopom, ki vklju?uje nevroznanost, psihologijo, prehrano in okolje«. Pomemben je »model ?estih stebrov zdravja mo?ganov«, to so »prehrana, gibanje, spanje, kognitivna stimulacija, obvladovanje stresa in dru?beni odnosi«, kar dokazuje, da je »dobro stanje mo?ganov pravo gonilo zdrave dolgo?ivosti«.
Carrara – bil je tudi eden od govornikov kongresa – je izpostavil vlogo glasbe, umetnosti in ?utnih izku?enj pri ohranjanju kognitivnega zdravja, saj je mo?gane mogo?e nenehno negovati in spodbujati. Pobembno je torej »vlagati v zdravje na?ih mo?ganov ter tako graditi prihodnost, v kateri bosta dolgo?ivost in kakovost ?ivljenja hodila z roko v roki«.
Mo?ki in ?enske se ne starajo na enak na?in
Priznani italijanski nevrokirurg Giulio Maira je poudaril, da klju?ni vidik pri staranju mo?ganov predstavljajo razlike med spoloma. »Mo?ki in ?enske se ne starajo na enak na?in: hormonske, genetske in presnovne razlike vplivajo na upad kognitivnih sposobnosti in tveganje za razvoj nevrodegenerativnih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen, ki v ve?ji meri prizadene ?enske. Znanstvene raziskave so te razlike pogosto spregledale, kar je povzro?ilo vrzel v znanju, ki neposredno vpliva na prepre?evanje in zdravljenje.« Maira je dejal, da so klju?na te?ava »spolni stereotipi v farmakolo?kih ?tudijah in predklini?nih raziskavah, kjer se ?e desetletja uporabljajo predvsem mo?ki ?ivalski modeli«. »Ta omejitev je privedla do razvoja zdravil in na?inov zdravljenja, ki so za ?enske manj u?inkoviti, kar ogro?a ne le njihovo zdravje, temve? tudi njihovo zdravstveno razse?nost, tj. zdravo ?ivljenjsko dobo. Odpravljanje te vrzeli je bistvenega pomena za zagotovitev pravi?nega in prilagojenega pristopa h kognitivni dolgo?ivosti in nevrolo?kemu dobremu po?utju,« je poudaril Maira, ki je o tej pomembni temi podrobneje govoril na samem kongresu.
Za upo?asnitev staranja klju?no ohranjanje funkcionalnosti ribosomov
Dr. Venkatraman Ramakrishnan, dobitnik Nobelove nagrade za kemijo leta 2009, je v ospredje postavil raziskave na podro?ju povezanosti ribosomov in staranja. »Brez zdravih ribosomov se na?e celice starajo in propadajo. Kaj pa, ?e bi lahko ohranili njihovo delovanje in tako podalj?ali zdravje?« Na vpra?anje je podrobneje odgovoril med samim kongresom, na tiskovnem uradu pa izpostavil, da bi »ohranjanje funkcionalnosti ribosomov lahko bilo klju?no za upo?asnitev staranja na molekularni ravni«. Najnaprednej?e raziskave se osredoto?ajo na eni strani na zmanj?anje ribosomskega stresa s prehranskimi in farmakolo?kimi posegi, na drugi strani pa na mo?nost reprogramiranja samih ribosomov. »Posledice teh odkritij so revolucionarne,« je poudaril Ramakrishnan, »?e bi lahko posegali neposredno v ribosome, bi se lahko ne le borili proti staranju, temve? tudi prepre?evali kroni?ne bolezni in izbolj?ali kakovost ?ivljenja v starosti.«
Staranje je znanstvena meja, ki jo je treba raziskati
»Staranje ni neizogibna usoda, temve? znanstvena meja, ki jo je treba raziskati,« pa je zatrdil dr. Juan Carlos Izpisúa Belmonte, ki se posve?a raziskovanju na podro?ju biologije mati?nih celic in regenerativne medicine. V svojem predavanju na konferenci je pokazal, kako lahko dejavniki celi?nega reprogramiranja korenito spremenijo dol?ino in kakovost ?love?kega ?ivljenja. Spregovoril je o pomembnih ?tudijah na tem podro?ju ter zatrdil, da »cilj ni le podalj?ati ?ivljenje, temve? tudi izbolj?ati na?o biolo?ko odpornost z odpravljanjem degeneracije, povezane s staranjem«.
