Msgr. Fisichella: Odpu??anje je tisto, ki spreminja ?ivljenje
Vatican News
Ali smo prvi ali drugi sin?
Proprefekt Dikasterija za evangelizacijo je uvodoma dejal, da je prilika o sinu, ki se vrne domov, »ena najlep?ih strani Nove zaveze in literature nasploh«. Po njegovih besedah Jezus ne bi mogel govoriti o Bogu z bolj pomenljivimi lastnostmi, kot so uporabljene v tej priliki. Prek obeh sinov se razodeneta O?etova ljubezen in usmiljenje. »Kot v vsaki priliki, smo tudi v tem primeru povabljeni, da se poistovetimo z enim izmed likov,« je nadaljeval msgr. Fisichella in povabil, naj se vsak vpra?a: »Ali smo prvi ali drugi sin?«
?elimo biti svobodni
Ob tem je izrazil svoje prepri?anje, da tako v prvem kot v drugem bratu najdemo lastnosti, ki so nam skupne: »Vsi prej ali slej zahtevamo dedi??ino. Je znamenje na?ega obstoja. Kot narekuje kultura na?ega ?asa, ?elimo biti svobodni, neodvisni, vzeti ?ivljenje v svoje roke in sami odlo?ati o tem, kaj bomo delali. Vidimo posledice so pred na?imi o?mi: polom. Dale? od Boga in od njegovega doma, Cerkve, tavamo brez smisla, brez drugega cilja kot je ta, da bi ?ivljenje potro?ili za to, kar je minljivo. Kolikokrat sledimo poti, na kateri po?nemo nepotrebne stvari, k nepomembnim mislim in otipamo oddaljenost od izvira ljubezni.«
Ne razumemo vrednosti bli?ine z Bogom
V nadaljevanju homilije se je proprefekt Dikasterija za evangelizacijo zaustavil ob drugem bratu, »ki nam je vsem zelo podoben in je ob bratovi vrnitvi jezen in u?aljen«. V njegovih besedah »Glej, toliko let ti slu?im in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi ?e nikoli nisi dal kozli?a, da bi se poveselil s svojimi prijatelji« (Lk 15,29) vidimo, kako je blizu na?i izku?nji. »Za svoje slu?enje in zvestobo zahtevamo, da dobimo nekaj v zameno; in sicer do te mere, da zastonjskost slu?enja spremenimo v oro?je upora proti Bogu. Greh, ki se skriva v tak?nem obna?anju, postane popolnoma jasen v O?etovem odgovoru: "Sin, ti si vedno pri meni in vse moje je tvoje" (15,31). To, ?esar ne razumemo, je vrednost bli?ine z Bogom,« je izpostavil msgr. Fisichella in nadaljeval: »Posebej za nas, duhovnike, ko se navadimo na svojo slu?bo, vse postane samoumevno, ponavljajo?e se, sad na?ega delovanja. Na ta na?in ne oku?amo smisla ob?estva z njim. Bli?ina svetim skrivnostim bi nas morala voditi k temu, da bi vedno bolj vstopali v globino O?etovega mi?ljenja, v notranjost njegove ljubezni, da bi razumeli njegovo ravnanje, namesto tega pa Bogu o?itamo. ?e bi se vedno zavedali milosti, ki nam je dana, da smo lahko vsak dan z njim, in predvsem besed "vse moje je tvoje", bi na?e duhovni?ko ?ivljenje razodevalo O?etovo ljubezen. Poklicani smo vztrajati z Bogom, da bi z njim vse podelili,« je poudaril msgr. Fisichella in duhovnike povabil, naj vzamejo za svoje vidike o?etovstva, ki izhajajo iz prilike: najprej gre za o?eta, ki v pri?akovanju gleda proti obzorju. Duhovniki morajo po proprefektovih besedah »znati gledati dale? naprej, da bi takoj dojeli navzo?nost tistih, ki so dale? in se pribli?ujejo. Daljnovidnost nas obvezuje, da takoj opustimo kratkovidnost, ki pogosto prebiva v na?ih mislih in ravnanju, da bi raz?irili svoje srce in um ter globoko vstopili naproti tistim, ki se nam pribli?ujejo«.
Odpu??anje nas primora, da gledamo v prihodnost
»O?e ste?e sinu naproti.« Tudi ta vidik je pomemben za duhovnika, ki »metafori?no ne sedi v spovednici, ampak zna iti naproti sinu, ko je ta ?e dale?, saj je prepoznal, da prihaja domov. To je sin, ki je storil napa?ne stvari, a je spoznal, da dale? od doma, od o?eta in dru?ine, njegovo ?ivljenje nima smisla. O?etov objem ne potrebuje veliko besed, da bi razumeli, kako ljubezen pozablja na greh, odpu??anje pa ?loveka primora, da gleda neposredno v prihodnost, da bi jo lahko ?ivel na dostojen na?in. Potrpe?ljivost v odnosu do drugega sina postane o?itna, ko je ponovno o?e tisti, ki gre k mol?e?emu in jeznemu sinu. Ne graja ga, temve? ga "prosi" za nekaj veliko bolj zahtevnega: "Ta tvoj brat je bil mrtev in je o?ivel, bil je izgubljen in je najden" (15,32). Ta sin, ki je vedno pri o?etu, mora spoznati, da ljubezen spreminja ?ivljenje; da odpu??anje vra?a novo ?ivljenje; da je podelitev sad velikodu?nosti, ki nam je bila podarjena«.
Sinova morata spoznati, da sta brata
»Sinova morata spoznati, da sta brata, in se skupaj vrniti v o?etovo hi?o. Samo skupaj se lahko poka?e veli?ina o?etove ljubezni. Nih?e ne more ostati zunaj o?etove hi?e, saj bi to pomenilo zavrnitev njegove ljubezni in bi vodilo v nesmisel ?ivljenja. O?e zahteva polno in popolno spravo, da bi vsak od bratov ponovno odkril, da je sin,« je izpostavil msgr. Fisichella in misijonarjem usmiljenja dejal, da so »posebno orodje sprave.«
Odkriti, kako druga?na je Bo?ja ljubezen od na?e
»To priliko je Jezus razodel, da bi vsak od nas lahko odkril, kako neizmerna je Bo?ja ljubezen. Kako druga?na je ta ljubezen od na?e. Kako zelo jo moramo sprejeti vase, da bi vstopili v globino njene skrivnosti, ko nam namerava ponuditi milost vrnitve in sprave.«
Evharistija je vir in izvir odpu??anja
Ob koncu homilije je proprefekt Dikasterija za novo evangelizacijo spomnil, da je evharistija »vir in izvir odpu??anja. Je prazni?na gostija, ki jo je naro?il O?e. Nikoli ne pozabimo, da se tu uresni?uje resni?na in dokon?na sprava«, saj ima v evharistiji Kristusova daritev svoj najvi?ji izraz.
