Po sledeh srednjeve?kih romarjev proti baziliki svetega Petra
Vatican News
Pomen bank za romarje
V predstavitvi za Vatican News se je najprej zaustavil ob Ulici novih bank (Via dei Banchi Nuovi), eni od glavnih cest, ki je romarje v srednjem veku vodila od Angelskega mostu do bazilike svetega Petra. Njeno ime pri?a o tem, da so v za?etku 16. stoletja na mestu, kjer se stika z Ulico starih bank (Via dei Banchi Vecchi), zgradili novo kovnico. Hkrati pa tudi spominja, da so se na tem podro?ju nahajale banke, ki so bile pomembne za romarje: potrebovali so namre? veliko blaga in izdelkov, prav tako pa so na banki polo?ili svoj denar, zamenjali kovance ali dobili tudi posojilo, saj ni bilo varno hoditi po mestu z denarjem. Ta predel je tako postal obmo?je bank in bankirjev, predvsem iz Firenc, kjer ?e danes lahko vidimo veliko lepih stavb s konca 15. in za?etka 16. stoletja. V neposredni bli?ini se nahaja cerkev sv. Janeza (San Giovanni dei Fiorentini), v kateri so se zbirali predvsem Firen?ani.
Mesto, polno tujcev
O romarjih prav tako pri?ajo imena nekaterih ulic kot sta na primer Romarjeva ulica (Via del pellegrino) in Montserratska ulica. Slednja je dobila ime po pomembnem Marijinem sveti??u na gori Montserrat v ?paniji in ka?e, da so romarji v Rimu na?li gosti??a, povezana z njihovo de?elo, v katerih so lahko govorili v svojem jeziku. V njihovi neposredni bli?ini so pogosto zgradili narodne cerkve: poleg ?panske se v tem predelu mesta nahajajo ?e angle?ka (cerkev sv. Toma?a Canterburyjskega), francoska (cerkev sv. Ludvika Francoskega) in nem?ka narodna cerkev, pa tudi cerkve nekaterih italijanskih pokrajin (Firence).
Sprememba sredi??a mesta: sveti Peter
Pri razumevanju tega, kako se je mesto oblikovalo skozi ?as in kje so potekale njegove meje, nam je v pomo? pomemben rimski napis. V nasprotju z anti?nim Rimom na sedmih gri?ih, ki so precej oddaljeni od tega podro?ja, bi za srednjeve?ki Rim lahko rekli, da je ravninski: v tistem ?asu je namre? sredi??e predstavljala okolica bazilike svetega Petra. Kot je dejal profesor Mosconi, pogosto sicer v prvi vrsti ni ?lo za verske razloge, ampak predvsem za ekonomske ali povezane s pape?ko kurijo. Omenjeni napis spominja na ta proces preobrazbe mesta, saj »zaznamuje meje pomerija, simboli?ne lo?nice med mestom ?ivih in mrtvih«.
Zgovorna imena ulic
Imena ulic so se ohranila skozi stoletja in z njihovo pomo?jo lahko razumemo zna?ilnosti dolo?enih podro?ij in funkcij. Med njimi so bili razli?ni obrtniki: prodajalci ro?nih vencev (Via dei Coronari), izdelovalci potovalk in kov?kov (Via dei Baullari), klobu?arji itd. Druge ulice in imena gosti?? pa spominjajo na ?ivali ali zlahka prepoznavne predmete. Ve?ina srednjeve?kih romarjev namre? ni znala brati in pisati, zato so potrebovali jasna znamenja: npr. pav, lev, petelin; v bli?ini Angelskega mostu ?e danes stoji znamenito gosti??e Medved.
V Rimu »vsi gostinci«
Gosti??a so bila za romarje bistvenega pomena, ?e posebej med jubilejnim romanjem, ko so morali v Rimu ostati ve? dni. Pogosto so tudi Rimljani, ki sicer uradno niso nudili preno?i??, oddajali svoje sobe. Pri?evanje iz leta 1350 pravi, da so v ?asu jubilejev »vsi Rimljani postali gostinci«.
»Peklenski« promet
Po Mosconijevih besedah je bil v srednjem veku Angelski most eden izmed klju?nih krajev v Rimu: na tem mestu je bil namre? edini prehod do bazilike svetega Petra, saj takrat ve?ina mostov ni bila ve? v uporabi ali pa so popolnoma izginili. Prvi most, prek katerega je bilo mogo?e priti na drugo stran reke, je bil oddaljen pribli?no dva kilometra (otok na Tiberi). Angelski most je povezoval sredi??e srednjeve?kega mesta na Marsovem polju (Campo Marzio) in pol, ki ga je tvoril sveti Peter. Na to ozko prometno o?ino v ?asu jubileja leta 1300 spominjajo Dantejevi znameniti verzi v Bo?anski komediji, ko jo v Peklu primerja s hojo du? v peklenskem krogu.
Huda nesre?a leta 1450 in novi most
Mosconi se spominja tudi ?alostnega dogodka, ki se je zgodil med jubilejem leta 1450: 19. decembra zve?er je bila na mostu velika gne?a in mula nekega kardinala je za?ela brcati, kar je privedlo do stampeda, v katerem je umrlo 172 ljudi, ?tirje konji in mula. Da bi re?ili te?avo prevelikega prometa, je pape? Sikst IV. za jubilej leta 1475 dal zgraditi nov most, ki ?e danes nosi njegovo ime.
