Cerkev dobila novo svetnico in ?est mu?encev
Vatican News
?ude? je priznan bla?eni Vincenzi Marii Poloni, ustanoviteljici In?tituta sester Bo?jega usmiljenja. Rodila se je v Veroni, 26. januarja 1802, kjer je tudi umrla 11. novembra 1855.
Mu?eni?tvo je priznano Bo?jemu slu?abniku Pedru da Corpi in ?tirim tovari?em, ki so pripadali redu manj?ih bratov. Iz sovra?tva do vere so bili ubiti leta 1597 na Floridi, dana?nji zvezni dr?avi Georgia v ZDA.
Mu?eni?tvo je prav tako priznano Bo?jemu slu?abniku Licarionu Mayu (rojstno ime Francesco Beniamino). Bil je redovni brat In?tituta ?olskih bratov maristov. Rodil se je 21. julija 1870 v Bagnesu v ?vici. Iz sovra?tva do vere je bil umorjen 27. julija 1909 v Barceloni v ?paniji.
Juna?ke kreposti so priznane dvema Bo?jima slu?abnicama in enemu Bo?jemu slu?abniku, to so:
Maria Riccarda Presvete krvi Beauchamp Hambrough, generalna opatinja reda Presvetega Odre?enika svete Brigite. Rodila se je 10. septembra 1887 v Londonu, umrla je 26. junija 1966 v Rimu;
Quintino Sicuro, ?kofijski duhovnik, pu??avnik, rojen 29. maja 1920 v Melissanu v Italiji. Umrl je 26. decembra 1968 na gori Fumaiolo v Italiji;
Luigia Sinapi, laikinja; rodila se je 8. septembra 1916 v Itriju v Italiji in umrla v Rimu, 17. aprila 1978.
?ivljenje, posve?eno bolnim in sirotam
Cerkev bo torej dobila novo svetnico, Vincenzo Mario Poloni, rojeno leta 1802 v Veroni. Odra??ala je v zelo verni dru?ini, v kateri je dobila ?ut za vero, molitev in trdo delo ter prejela izobrazbo, primerno njenemu dru?benemu polo?aju tistega ?asa. Na pobudo duhovnega voditelja, naj svoje ?ivljenje popolnoma posveti slu?enju ostarelim in bolnim, se je leta 1840 skupaj z drugimi dekleti naselila v zavodu Pio Ricovero v Veronu. Tako se je rodil In?titut sester Bo?jega usmiljenja, ki je postopoma pridobil zna?ilnosti in na?in ?ivljenja verske skupnosti, s karizmo slu?enja bolnikom, ostarelim in sirotam.
S svojim ?ivljenjskim zgledom in u?enjem je sosestre spodbujala k po?tenemu delu, ne?nosti do bolnikov, potrpe?ljivosti v stiskah, poni?nosti pri priznavanju lastnih napak, ljubezni do bli?njega, zlasti do ubogih. Pogosto je ponavljala: »Ubogi so na?i gospodarji. Ljubimo jih in jim slu?imo, kakor bi slu?ili Jezusu Kristusu.«
?ude? se je na njeno pripro?njo zgodil v ?ilu leta 2014. ?enska z zelo resnimi zdravstvenimi te?avami je po vrsti operacij nenadoma ozdravela, potem ko so se zdravniki bali, da bo ?ivela le ?e nekaj dni. Vrnila se je k svojemu obi?ajnemu ?ivljenju, potem ko je njen ne?ak skupaj z drugimi osebami molil pred podobo bla?ene Poloni, ki se nahaja na zunanjem pro?elju redovne hi?e sester Bo?jega usmiljenja v Quillecu.
Mu?eni?tvo fran?i?kanskih bratov misijonarjev
Mu?eni?tvo je priznano petim fran?i?kanom, ki so bili ubiti konec 16. stoletja v Severni Ameriki, v dana?nji zvezni dr?avi Georgia. To so Pedro de Corpa, Blas Rodríguez de Cuacos, Miguel de Añón, Antonio de Badajoz e Francisco de Veráscola. Vsi so bili ?panci, ki so zvesti slu?enju Cerkvi velikodu?no odgovorili na Gospodov klic k evangelizaciji in bili poslani v misijon v Severno Ameriko.
Pedro de Corpa se je odpravil proti Ameriki leta 1587, pristal na Floridi in deloval med avtohtonim ljudstvom Guale, kjer se je ?ivelo v poligamiji. Fran?i?kani so odrasle Guale krstili le, ?e so se ti zavezali k monogamni poroki. Do napetosti je pri?lo, ko se je mladi bojevnik Juanillo, kr??en in poro?en kristjan, odlo?il vzeti drugo ?eno. Zavrnil je opozorila p. Pedra da Corpa o njegovih krstnih obveznostih, zapustil misijon in z drugimi domorodci v notranjosti de?ele na?rtoval odstranitev fran?i?kana. V prvih dneh septembra 1597 so bojevniki napadli p. Pedra de Corpo v njegovi ko?i in ga s sekiro pretepli do smrti.
Sovra?tvo do vere se je kmalu obrnilo proti drugim ?tirim manj?im bratom, ki so delali na istem obmo?ju, vendar v razli?nih vaseh. P. Blas Rodríguez je bil barbarsko ubit s sekiro, potem ko so mu dovolili najprej darovati sveto ma?o. Njegovo truplo so pustili v gozdu, kjer so ga po?rle divje ?ivali. P. Miguel in p. Antonio sta bila dele?na stra?nih mu?enj in trpin?enj. Oba so pokopali drug ob drugem v va?ki kapeli. P. Francisco v ?asu smrti svojih sobratov ni bil v misijonu, ampak na poti po material za gradnjo kapele. Ko je pristal v Asau, so ga takoj napadli uporniki in ga ubili s sekiro.
Mu?enec, ki je ?ivljenje posvetil vzgoji
Mu?eni?ka smrt je priznana ?e enemu misijonarju, to je Licarione May, ki je bil ?olski brat marist. Rodil se je leta 1870 v ?vici in pri 18 letih stopil v skupnost bratov maristov. Deloval je v razli?nih skupnostih v ?paniji, zatem pa bil poklican v Barcelono, da bi ustanovil in vodil ?olo v ljudski ?etrti Pueblo Nuevo, kjer so ?ivele revne dru?ine v socialno te?kih razmerah.
Izbruh ljudske vstaje, ki je posledica mo?nih socialnih napetosti, se v Barceloni sprevr?e v »tragi?ni teden«, v katerem se prebivalci, zlasti najrevnej?i, uprejo obveznemu vpoklicu v vojsko, ki ga je odredila ?panska vlada. Med anarhisti, komunisti in republikanci prihaja do odprtih spopadov, ki jih spremljajo ropanje in po?iganje cerkva, samostanov in katoli?kih ?ol. V no?i s 26. na 27. julij 1909 pride do po?ara v ?olskem poslopju bratov maristov, redovniki, ki so pod la?nimi pretvezami zapustili zgradbo, pa so bili ubiti. Licarione je bil ustreljen prvi, njegovo telo, zmali?eno s kamni in ma?etami, pa so na?li ?ele pozneje. Pokopali so ga v skupnem grobu na pokopali??u Montjuïc. Licarione se je dobro zavedal sovra?nega okolja, v katerem je opravljal svoje vzgojno in pastoralno poslanstvo, a je kljub temu pogumno vztrajal pri svojem delu in kr??anskem pri?evanju.
Mistikinja, ki je ?ivela ljubezen do Boga in bli?njega
Med tremi Bo?jimi slu?abniki, ki so jim priznane juna?ke kreposti, poglejmo ?ivljenjsko pot Luigie Sinapi. Bila je laikinja, rojena leta 1916 v Itriju v Italiji. Pri petnajstih letih je vstopila v Dru?bo h?era svetega Pavla v Rimu, vendar ga je morala zaradi hudih zdravstvenih te?av zapustiti. Ko je osirotela, jo je v prestolnici gostila teta. Opravljala je razli?na dela.
Med drugo svetovno vojno se je vrnila v doma?i kraj, pozneje pa ?la nazaj v Rim, kjer je ?ivela v negotovih razmerah in opravljala razli?na dela. Posvetila se je intenzivnemu molitvenemu ?ivljenju, ki je izhajalo iz globoke duhovnosti in ga je spremljalo trpljenje z mnogimi misti?nimi darovi. Pripadala je fran?i?kanskemu svetnemu redu, pozneje pa ?e tretjemu redu Marijinih otrok. Na svojem domu je za?ela oratorij. Gojila je mo?no duhovno povezanost s Pijem iz Pietrelcine – ve?krat je obiskala San Giovanni Rotondo – in bila blizu Piju XII., ki mu je leta 1937 napovedala izvolitev za pape?a.
Zadnje obdobje svojega ?ivljenja je pre?ivela doma, kjer je sprejemala ljudi, jih poslu?ala in dajala nasvete ter duhovno tola?bo vsem, ki so pri?li k njej. Umrla je 17. aprila 1978 v sluhu svetosti. Neutrudno je pomagala ljudem v stiski in podpirala ?tevilne duhovnike, ne le z molitvijo, ampak tudi z materialno pomo?jo. Svoje ?ivljenje, ki je bilo zaznamovano z mnogimi nadnaravnimi pojavi, je ?ivela z izjemno naravnostjo, ljubeznijo do Boga in bli?njega, pri ?emer je z ?ivljenjem kreposti in sposobnostjo ?rtvovanja dokazovala popolno poslu?nost Cerkvi in njenim predstavnikom.
