V pripravi na jubilejno leto. Kupola bazilike svetega Petra
Vatican News
Kupola bazilike svetega Petra je s pribli?no 42 metri premera in s 14 tiso? tonami te?e ena najve?jih zidanih streh, ki so jih kdajkoli zgradile ?love?ke roke. Je simbol ve?nega mesta in vedno znova vzbuja osuplost, hvalo, za?udenje in navdu?enje pri tistih, ki jo prvi? opazujejo kot turisti ali romarji, ali pri tistih, ki jo vidijo vsak dan.
Od Bramanteja do Michelangela
Na?rt za kupolo je Michelangelo Buonarroti pripravljal vse do svoje smrti leta 1564. Preoblikoval je prvotni na?rt, ki ga je Donato Bramante po navdihu Panteona pustil nedokon?anega. Michelangelo je kot model uporabil dvojno kupolo, ki jo je Brunelleschi zasnoval v firen?ki stolnici.
Ve? kot 130 metrov vi?ine
Kupolo sta dokon?ala Giacomo della Porta in Domenico Fontana leta 1590, v zadnjem letu pape?evanja Siksta V. 800 delavcev je obok uspelo dokon?ati v samo dvaindvajsetih mesecih. Tri leta pozneje so na 18 metrov visoko lanterno postavili veliko bronasto kroglo, ki tehta 1862 kg in do katere se je bilo mogo?e do sredine prej?njega stoletja povzpeti po 537 stopnicah. Nad globusom, laminiranim z zlatom, se dviga 3,33 metra visok kri?, ki je delo Sebastiana Torriganija in je celotno zunanjo vi?ino bazilike dvignil na 133,30 metra.
Stebri glavnih relikvij
Kupolo podpirajo ?tirje ogromni stebri, v katerih so shranjene relikvije ?tirih svetnikov: Veronike, Helene, Longina in Andreja. Pape? Klemen VIII. je v spomin na delo, ki ga je dokon?al njegov predhodnik, ?elel na obro?, ki zapira laterno, namestiti napis S. PETRI GLORIAE SIXTVS PP. V. A. MDXC PONTIF. V (»V slavo svetega Petra, pape? Sikst V., leta 1590, v petem letu pontifikata«).
Kupola naj bi bila brez okrasja. Prvi mozaiki
Isti Petrov naslednik se je prav tako odlo?il, da bo kupolo, ki je bila po Michelangelovem na?rtu brez okrasja, opremil z mozaiki. Najprej so bili izdelani mozaiki ob vzno?ju kupole: doprsne podobe ?tirih evangelistov z njihovimi simboli: orlom, bikom, angelom in levom. Skice za mozai?no dekoracijo bobna in kupole, ki prikazuje Gospodovo slavo, pripisujejo slikarju Giuseppeju Cesariju: gre za tempera slike na platnu v naravni velikosti, ki jih hranijo v pala?i Chigi v Ariccii.
Mre?a na skicah in pla?ilo mozai?arjev
Kot je pojasnil Paolo Di Buono, direktor Vatikanskega mozai?nega ateljeja, so na nekaterih skicah vidni sledovi mre?e. To je s tehni?nega vidika pomembna podrobnost za razumevanje, kako so izdelovali mozaike: mre?e so s skic prenesli na lepilni kit in verjetno je iz te naslikane primarne skice nastala nekak?na kopija sekundarne skice, s katero bil odtisnjen vzorec, ki je umetnikom pomagal pri izdelavi mozaika.
Z mre?ami na skicah je povezana ?e ena zanimivost: mre?a je bila zasnovana na kvadratih s stranico 22 centimetrov, kar je enakovredno merski enoti »ped«, ki se je uporabljala tudi kot ra?unska enota za pla?ilo: izdelovalci mozaikov so bili namre? pla?ani glede na izdelane kvadratne pedi in zahtevnost opravljenega dela.
Tri tiso? kvadratnih metrov mozai?ne povr?ine
Povr?ina kupole, ki je v celoti prekrita s pozla?enimi mozai?nimi plo??icami, obsega pribli?no tri tiso? kvadratnih metrov in je razdeljena na ?estnajst predelov. Na njih so upodobljene razli?ne figure: apostoli, patriarhi, ?kofje, angeli, kerubi, serafi, Bog o?e, ki blagoslavlja, Devica Marija, sveti Janez Krstnik, sveti Pavel in apostoli.
Napisi v spomin na svetega Petra
Pogled obiskovalca pritegne tudi napis z 1,41 metra visokimi modrimi ?rkami na zlati podlagi, ki je bil izdelan med letoma 1605 in 1606: TV ES PETRVS ET SVPER HANC PETRAM AEDIFICABO ECCLESIAM MEAM ET TIBI DABO CLAVES REGNI CAELORVM (»Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in dal ti bom klju?e nebe?kega kraljestva«). Poleg napisa sta v mozaiku upodobljena tudi prekri?an zlat in srebrn klju? skupaj s tiaro, ki predstavljajo Petrov primat in nauk.
Veliko novej?i pa so trije drugi mozai?ni napisi. Med letoma 1867 in 1870 jih je zasnoval pape? Pij IX. ob prvem vatikanskem koncilu, dokon?ani pa so bili leta 1935 v spomin na sveto leto odre?enja. Prvi se glasi O PASTOR ECCLESIAE TV OMNES CHRISTI PASCIS AGNOS ET OVES (O, pastir Cerkve, ti pase? vsa Kristusova jagnjeta in ovce). Da bi nakazali enost Cerkve, se ta napis ponovi tudi v gr?kem jeziku. Ob vzno?ju kupole, pod podobami evangelistov, pa je zapisano: HINC VNA FIDES MUNDO REFVLGIT (»Od tod sije v svet ena sama vera«) in HINC SACERDOTII-VNITAS EXORITVR (»Od tod se preraja edinost duhovni?tva«).
Restavriranje mozaikov
V ?asu pred jubilejem Vatikanski mozai?ni atelje obnavlja in ?isti mozaike na dnu bobna kupole, restavriranje pa bo kon?ano konec decembra. Kot je dejal Di Buono, je bilo to podro?je v preteklih letih najbolj podvr?eno vplivu ?love?ke prisotnosti, zaradi prehajanja obiskovalcev. Po njegovih besedah so mozaike na?li v dobrem stanju. Kamen?ki so precej majhni, merijo pribli?no 1 cm, in so iz marmorja in emajla.
Faze posega
V prvi fazi so pregledali mozaike in zavarovali dele, ki so se premikali ter ozna?ili tiste, ki manjkajo. Sledilo je ?i??enje, cilj katerega je bil odstraniti umazanijo, ki je posledica razli?nih dejavnikov, kot je dim sve?. Zadnji korak pa se je nana?al na popravilo oz. vstavljanje manjkajo?ih delov.
Mo?na in ble??e?a barva
Direktor Di Buono je dejal, da so restavratorje presenetile »izjemno svetle in mo?ne barve, ki do zdaj zaradi plasti umazanije, ki se je nabirala skozi ?as, niso pri?le do izraza. Po njih si lahko predstavljamo, kako je bila prvotno videti celotna kupola«. Zanimive so tudi nekatere barvne kombinacije, kot sta vijoli?na in zlata, ki spominjajo na bizantinsko umetnost.
Monograma
Poleg tega sta se med restavratorskim delom pojavila tudi dva monograma. Po besedah Di Buona jih lahko najverjetneje pripi?emo dvema mozai?arjema, za katera iz dokumentov vemo, da sta izdelovala mozaike: to sta Cesare Rossetti in Francesco Martinelli.
