Simpozij o mu?eni?tvu in darovanju ?ivljenja
Vatican News
Pripravljenost slediti Kristusu vse do darovanja lastnega ?ivljenja je vpra?anje, ki se zastavlja vsem. ?e se za mnoge med nami zdi nekaj teoreti?nega in ?asovno oddaljenega, je za druge zelo konkretna stvarnost, ki jih spremlja v vsakdanjosti ?ivljenja. Pribli?no ?tiristo udele?encev simpozija bo nagovorila vrsta predavateljev in strokovnjakov z razli?nih podro?ij. Med temami bo na primer vpra?anje sovra?tva do vere v razli?nih dru?benih in geografskih kontekstih, govorilo se bo o mu?eni?tvu v ostalih kr??anskih veroizpovedih, v ospredju bo tudi svetost v lu?i darovanja ?ivljenja, govorilo pa se bo tudi o mu?eni?tvu v kinematografiji.
Uvodno predavanje je imel prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov, kardinal Marcello Semeraro. Predstavil je vsebino simpozija in se osredoto?il na razlago naslova, vzetega iz ?etrtega Janezovega evangelija, ki se je bral tudi na za?etku konference.
Razli?na pojmovanja mu?eni?tva
Spregovoril je o razli?nih podobah, s katerimi se je skozi kr??ansko zgodovino predstavljalo lik mu?enca: prezir do telesnih bole?in, ki ima svojo osnovo v starozaveznih knjigah Makabejcev in stoicizmu; na drugem mestu je notranja mirnost mu?enca ob soo?anju s smrtjo, ki je prav tako skupen s stoicizmom; tretja poteza govori o prostovoljni pripravljenosti na mu?eni?tvo, kar ka?e na nepreklicnost kr??anske izbire; imamo tudi podobo pogumnega mu?enca, ki javno doka?e svojo notranjo svobodo; kot zadnja poteza mu?enca, ki ga s svojim naslovom ?eli izpostaviti tudi simpozij, pa je pojmovanje mu?eni?tva kot izraza popolne ljubezni. In ta vidik ima prevlado nad vsemi ostalimi in je tudi v sredi??u kr??anske teologije o mu?eni?tvu, kot je dejal kardinal Semerraro.
Nadaljeval je, da je teologija mu?eni?tva bila vedno povezana z Jezusovimi besedami: »Nih?e nima ve?je ljubezni, kakor je ta, da dá ?ivljenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Mu?eni?tvo je torej mogo?e »razumeti le kot izraz ve?je ljubezni«, »kon?no merilo njegove pristnosti je ljubezen«.
Raz?iriti pojem mu?eni?tva
Semerraro je izpostavil ?e dve zeli pomembni vpra?anji. Prvo je »tendenca, da bi se raz?irilo pojem mu?eni?tva«. Zgodovinarji namre? opozarjajo, da je treba kot za?etno znamenje v tem smislu prepoznati v mu?eni?tvu svetega Toma?a Becketa (29. decembra 1170), saj »mu ?ivljenja niso vzeli zaradi vere (kar so navsezadnje potrdili njegovi morilci), temve? zaradi obrambe svobode Cerkve, ki je bila v nevarnosti zaradi spora med politi?no oblastjo in cerkveno institucijo«. Po kardinalovih besedah je tema zanimiva in se jo bo obravnavalo tudi na simpoziju, a – kot je poudaril – »vsake prostovoljne smrti, ne glede na razlog, zaradi katerega je bila povzro?ena, s katoli?kega teolo?kega vidika ne moremo imenovati mu?eni?tvo«.
Kot drugi vidik pa je navedel besede Benedikta XVI. v pismu takratni Kongregaciji za nauk vere (), v katerem poudarja, da so dokazi o pripravljenosti na mu?eni?tvo in sprejetju prelitja krvi s strani ?rtve neobhodni, a prav tako je nujno dokazati – posredno ali neposredno - odium Fidei, sovra?tvo do vere pri preganjalcu, in to vedno na moralno zanesljiv na?in. ?e tega elementa ni, v skladu z ve?nim teolo?kim in pravnim naukom Cerkve ne bo pravega mu?eni?tva, je zapisal Benedikt XVI.
Darovanje ?ivljenja
Kardinal Semerraro je nakazal tudi nekaj tipologij postopkov za beatifikacijo, skliceval pa se je predvsem na apostolsko pismo pape?a Fran?i?ka o darovanju ?ivljenja, ki se nana?a na postopke za beatifikacijo in kanonizacijo. Postopki so do takrat predvidevali tri poti: pot mu?eni?tva, pot juna?kih krepostih in t.i. »posebni primeri«. Fran?i?ek je tem dodal ?e ?etrto mo?nost, ki se imenuje »darovanje ?ivljenja«. Tej temi bo namenjen tretji dan simpozija. Kot beremo v uvodu Maiorem hac dilectionem: »Posebne pozornosti in ?asti so vredni tisti kristjani, ki so sledili stopinjam in u?enju Gospoda Jezusa ter prostovoljno in svobodno darovali svoje ?ivljenje za druge in pri tem vztrajali do smrti. Gotovo je, da juna?ko darovanje ?ivljenja, ki ga spodbuja in podpira ljubezen, izra?a resni?no, popolno in zgledno posnemanje Kristusa in si zato zaslu?i tisto ob?udovanje, ki ga je skupnost vernikov vajena namenjati tistim, ki so prostovoljno sprejeli mu?eni?tvo krvi ali so na juna?ki na?in uresni?evali kr??anske kreposti.«
