Pape? Pij XI. in manjkajo?i posnetek odprtja Radia Vatikan
Vatican News
Pri iskanju odgovora na to vpra?anje je imel poglavitno vlogo raziskovalni center CAST (za Katoli?tvo in avdiovizualne ?tudije) na Mednarodni telematski univerzi UniNettuno v sodelovanju s Fundacijo MAC (Avdiovizualni spomini katoli?tva). S preu?evanjem virov, gradiva filmskih knji?nic ter posebej Vatikanskega apostolskega arhiva so pri?li do zaklju?ka, da je bil prav pape? Pij XI. tisti, ki je drugim filmskim dru?bam, predvsem Paramountu, prepovedal snemanje, saj In?titut Luce, ki mu je zaupal, tedaj ?e ni pre?el na zvok.
Na simpoziju je bila predstavljena rekonstrukcija zgodovinskega konteksta, v katerem je dozorela odlo?itev, da dogodka ne bodo snemali. Letos obhajamo tudi tri pomembne obletnice: 150-letnico rojstva Guglielma Marconija, ki mu je pape? Pij XI. zaupal zasnovo in izvedbo Radia Vatikan, 100-letnico radia v Italiji ter 100-letnico od nastanka In?tituta Luce.
Viganò: avdiovizualni viri se ne smejo porazgubiti
Kot je poudaril msgr. Dario Edoardo Viganò, podkancler Pape?ke akademije znanosti in Pape?ke akademije dru?benih znanosti ter predsednik Fundacije MAC, je simpozij predstavljal nadaljnji odgovor na poziv svetega o?eta: da se avdiovizualni viri, ki so tako kot tradicionalni papirnati viri dragocena podlaga za rekonstrukcijo zgodovine, v tem primeru zlasti zgodovine praks katoli?tva znotraj kulture, ne bi porazgubili. Msgr. Viganò je s pomo?jo fotografij, ki so edini vir o odprtju pape?evega radia v Vatikanskih vrtovih, rekonstruiral omenjeni dogodek 12. februarja 1931. V arhivu In?tituta Luce obstaja samo en kasnej?i posnetek, na katerem je mogo?e videti mikrofon, ki ga je pape? Pij XI. uporabil med svojim govorom ob odprtju Radia Vatikan. Nekaj let pred tem, leta 1929, je sveti o?e odobril dokumentarni film o podpisu Lateranskih sporazumov. Posnel ga je In?titut Luce in ga s pomo?jo 4000 izvodov distribuiral po vsem svetu.
Varovanje tradicije in odprtost za tehnologijo
Pape? Pij XI. je dal jasno navodilo: prepovedano je bilo kakr?no koli snemanje bogoslu?ij, ki jim je predsedoval. ?ele leta 1933 je privolil v film o novi kratkovalovni radijski postaji, ki je povezovala Vatikan in Castel Gandolfo. Na posnetku je pape? skupaj z Guglielmom Marconijem. Na vpra?anje, zakaj si je Pij XI. premislil, je msgr. Viganò odgovoril, da je odlo?itev povezana z njegovo vizijo kulturne politike. Sporo?ilo je bilo naslednje: pokazati, da pape?tvo, ki varuje izro?ilo, nikakor ne nasprotuje tehnolo?kim inovacijam. Poleg tega je bil Radio Vatikan vklju?en v na?rt ponovnega pokristjanjenja dru?be, saj je postal sredstvo, ki lahko ?iri jezik Rima ter ustvarja kanal bli?ine med Svetim sede?em in verniki ter tako omogo?a, da se sli?i pape?ev glas.
Prvi film Iubilaeum
Zgodovinsko rekonstrukcijo je vodil Gianluca della Maggiore, profesor na Mednarodni telematski univerzi UniNettuno. Poudaril je, da vsa ta dokumentacija »omogo?a filolo?ko rekonstrukcijo dogodkov, ki odkriva nove vidike in daje globino zgodbam, za katere se je zdelo, da so ?e znane, vendar pa je izkazalo, da so znanilci ne?esa novega«. Della Maggiore je prav tako spomnil, da je leta 1933, v ?asu izrednega jubileja odre?enja, ob sodelovanju In?tituta Luce za?el delovati prvi vatikanski filmski produkcijski center ter nastal prvi uradni film Svetega sede?a o jubileju z naslovom Iubilaeum. ?al se je ta film izgubil, vendar pa gre za prvo lastno produkcijo Vatikana za jubilej v splo?nem«.
Pupi Avati: radio, ki se prepleta z ?ivljenjem
Na simpoziju je bil navzo? tudi re?iser Pupi Avati, ki je radiu in njegovemu nastanku posvetil svoj dokumentarni film »Rojen 6. oktobra«: na ta dan se je leta 1924 namre? za?elo radijsko oddajanje. Avati je ob spominu na pomen radia v njegovem ?ivljenju, predvsem na to, kako zelo je spodbujal njegovo domi?ljijo, povedal anekdoto, ki je bila lepa in tragi?na hkrati, vendar ka?e na pomembnost dolo?enih trenutkov. Spomnil se je, da se je njegova soseda, ki ni imela radia, preve? nagnila skozi okno, da bi sli?ala radio gospe, ki je ?ivela v sosednjem stanovanju. Zelo si je ?elela prvi? sli?ati pape?ev glas, vendar jo je ?al to stalo ?ivljenja.
