Iskati mogo?e poti, da bi dosegli mir
Vatican News
Tiso? dni. Tiso? dni je minilo od 24. februarja 2022, ko je vojska Ruske federacije po ukazu predsednika Vladimirja Putina napadla in vdrla v Ukrajino. Tiso? dni in te?ko dolo?ljivo – a zelo veliko – ?tevilo smrtnih ?rtev, civilnih in voja?kih, nedol?nih ?rtev kot so otroci, ubiti na ulicah, v ?olah, na svojih domovih. Tiso? dni in ve? sto tiso? ranjenih in travmatiziranih ljudi, ki bodo vse ?ivljenje ostali invalidi, dru?in, ki so ostale brez domov. Tiso? dni ter mu?ena in opusto?ena dr?ava. Ni? ne more opravi?iti te tragedije, ki bi jo lahko prej ustavili, ?e bi vsi stavili na to, kar je pape? Fran?i?ek imenoval »sheme miru«, namesto da bi se vdali domnevni neizogibnosti spopada. Vojna, ki jo, tako kot vsako, vedno spremljajo interesi, predvsem interes edinega posla, ki ne pozna krize in je ni poznal niti v ?asu nedavne pandemije, to je globalnega in transverzalnega posla tistih, ki proizvajajo in prodajajo oro?je tako na Vzhodu kot na Zahodu.
Ko se z ?alostjo spominjamo tiso? dni, ki so minili od za?etka voja?ke agresije na Ukrajino, bi se moralo zastaviti eno samo vpra?anje: kako kon?ati ta konflikt? Kako dose?i premirje in nato pravi?en mir? Kako za?eti pogajanja, tista »po?tena pogajanja«, o katerih je nedavno tega govoril Petrov naslednik, ki bi omogo?ila sklenitev »?astnih kompromisov« in kon?ala dramati?no spiralo, ki nas lahko pripelje do brezna jedrske vojne?
Za prstom se ne moremo skriti. Encefalogram diplomacije se zdi raven, edina iskrica upanja se zdi povezana z volilnimi izjavami novega predsednika Zdru?enih dr?av Amerike. Vendar pa sta – oziroma bolje re?eno bi morala biti – premirje in nato mir, dose?en s pogajanji, cilj, za katerega si prizadevajo vsi, in ne moreta biti prepu??ena obljubam enega samega voditelja.
Kaj torej storiti? Kako naj, zlasti Evropa, ponovno pridobi vlogo, vredno svoje preteklosti in tistih voditeljev, ki so v obdobju po vojni zgradili skupnost narodov, ki je stari celini zagotovila desetletja miru in sodelovanja? Morda bi moral tako imenovani Zahod namesto da bi ra?unal samo na nespametno oboro?evalno tekmo in voja?ka zavezni?tva, ki se zdaj zdijo neobi?ajna in dedi??ina hladne vojne, upo?tevati nara??ajo?e ?tevilo dr?av, ki se v tej shemi ne prepoznajo.
Nekatere dr?ave so ohranile in celo okrepile odnose na visoki ravni z Rusijo: zakaj ne bi temeljito preu?ili mo?nosti za iskanje skupnih mirovnih re?itev? Zakaj ne bi s temi dr?avami razvili diplomatskega delovanja in stalnega dialoga s pomo?jo posvetovanj, ki ne bodo ob?asna, birokratska, ampak intenzivna? In ?e evropska kanclerstva te?ko stopijo na to pot, ali si lahko predstavljamo ve?jo vlogo Cerkva, verskih voditeljev? Od dr?av, ki Ukrajino finan?no in voja?ko podpirajo, bi poleg uradnih stikov, ki so se med drugim zreducirali na minimum, pri?akovali ve?jo pobudo za analizo in predloge: nujno potrebujemo mednarodne »mo?ganske truste«, ki bodo sposobni drzno pokazati mo?ne in konkretne na?ine re?itve ter predlagati sheme za mir, ki bi bil sprejemljiv za vse. Kot je za vatikanske medije povedal kardinal Parolin, bi bili za to potrebni »dr?avniki z daljnovidnim pogledom, sposobni pogumnih potez poni?nosti, sposobni misliti na dobro svojih ljudstev«. Prav tako je potrebno, nikoli bolj kot na ta dan, da ljudstva, povzdignejo svoj glas in zahtevajo mir.
