杏MAP导航

Vatican News

V sredi??u lateranske bazilike je vstajenje, kar se dobro vidi tudi od dale?: na vrhu pro?elja cerkve stoji kip Vstalega, ki ima dvignjeno roko in iztegnjeno dlan ter k sebi priteguje ?love?tvo. Bazilika je z dolgima ravnima cestama povezana z baziliko svete Marije Velike in baziliko svetega Kri?a v Jeruzalemu. Prva predstavlja Gospodovo rojstvo, druga pa je pri?a njegovega trpljenja in smrti. Skupaj tvorijo duhovni trikotnik, ki govori o Kristusu.

Apsida

Njegov obraz je upodobljen v apsidi, ki jo je v 13. stoletju izdelal Jacopo Torritija, med letoma 1876 in 1886 pa je bila preurejena po naro?ilu pape?a Leona XIII.

Bazilika je bila najprej posve?ena Kristusu Zveli?arju, nato pa sta bila s pape?em Gregorjem Velikim dodana Janez Evangelist in Janez Krstnik. Velja za mater vseh cerkva: gre namre? za prvo cerkev, ki jo je naro?il cesar Konstantin po svoji zmagi pri Milvijskem mostu leta 313. Takrat so se kristjani nehali skrivati in so lahko prvi? svobodno izpovedali svojo vero prav v tej baziliki.

Mestne ureditve

Mestna povezava ustvarja duhovno vez, ki se v prostoru okrepi z obiskom drugih svetih krajev v Rimu, zlasti bazilike svetega Petra. Pri grobu prvaka apostolov se je namre? za?ela procesija pape?evega ustoli?enja, ki se je kon?ala v baziliki svetega Janeza v Lateranu s prevzemom sede?a rimskega ?kofa. Ta pot je bila zelo simboli?na, saj je potekala tudi mimo Koloseja, kraja mu?eni?tva prvih kristjanov, in Kapitolskega gri?a, kraja mo?i rimskega cesarstva in pozneje skupnega Rima. Prvi? je bila dokumentirana leta 858 s pape?em Nikolajem I.

Leta 1350, ko je Cerkev drugi? obhajala jubilejno leto, je pape? Klemen VI. lateransko baziliko dodal bazilikama svetega Petra in svetega Pavla. Pot pape?ev je sledila jubilejnim potem, ki so s?asoma za?ele vklju?evati tudi druge bazilike: najprej baziliko svete Marije Velike, ki je postala ?etrta bazilika, h kateri so morali poromati romarji, da so prejeli popolni odpustek.

Polarnost sveti Peter – sveti Janez v Lateranu

V ?asu prvega jubileja je pape? Bonifacij VIII. ?e vedno ?ivel v Lateranu, zato je bilo tudi na koncu bule o napovedi svetega leta Antiquorum Habet Fida Relatio, ki je iz?la 17. februarja 1300, v skladu s takratnimi pravili zapisano, da jo je oddal pri sv. Janezu v Lateranu. Nekaj dni pozneje pa se je pape? odlo?il, da jo bo objavil ?e drugi?, in na koncu zapisal Datum Romae apud S. Petrum, »dano v Rimu pri svetem Petru«. To nihanje med obema poloma, Vatikanom in Lateranom, ka?e na izrazito petrinski zna?aj, ki je moral po Bonifacijevih besedah zaznamovati jubilej, pa tudi na neustavljivo privla?nost, ki jo je imel sveti kraj za vernike, ki so prihajali molit na apostolov grob in ?astit znamenit Veronikin prt. Vse to je bilo zape?ateno 22. februarja, na praznik sede?a apostola Petra, ko je pape? od?el v vatikansko baziliko in v sijajnih liturgi?nih obla?ilih iz zlate svile razglasil jubilejni odpustek ter polo?il bulo na oltar apostola Petra.

Freska, ki prikazuje razglasitev prvega jubilejnega leta

Eden izmed zna?ilnih simbolov jubileja v lateranski baziliki je freska na prvem stebru na desni strani, ki prikazuje pape?a Bonifacija VIII. ob razglasitvi jubilejnega leta. Na podlagi kopije Jacopa Grimaldija, ki je ohranjena v rokopisu v Ambrozijanski knji?nici, je mogo?e rekonstruirati prvotno podobo freske, ki je veliko ve?ja od znanega dela: pape? Bonifacij nagovarja mno?ico iz lateranske lo?e, ob njem pa sta klerik in kardinal, verjetno Francesco Caetani. Navzo?i so tudi ?tevilni prelati, razporejeni v dve simetri?ni skupini na desni in levi strani. Zgodovinar Onofrio Panvinio je leta 1570 zapisal, da je bila omenjena freska del slikarskega cikla skupaj s Konstantinovim krstom in postavitvijo lateranske bazilike. Pri tem je navedel, da je bil prvotni kraj, ki ga prikazuje freska, lo?a, imenovana thalamo ali pulpitum, oziroma dana?nja lo?a blagoslovov na pro?elju lateranske pala?e, ki jo je dal zgraditi sam pape? Bonifacij. Naro?ilo freske sega v ?as prvega jubileja oziroma okoli leta 1300.

Kljub temu je ve? raziskav predlagalo novo interpretacijo omenjene umetni?ke stvaritve: ta naj ne bi prikazovala razglasa prvega jubilejnega leta, ampak obred »prekletstev«, ki so potekali na veliki ?etrtek, v tem primeru 7. aprila istega leta, v katerem je bil udele?en Filip Francoski in dru?ina Colonna. Druga interpretacija pa je razglasitev druge jubilejne bule z dne 22. februarja 1300, objavljene na isti dan kot Antiquorum Habet Fida Relatio, ki govori o tem, da sovra?niki Cerkve ne morejo prejeti odpustkov.

Urbanistika po meri romarjev

Skozi stoletja so bili na?rtovani razli?ni urbanisti?ni posegi, da bi romarjem olaj?ali pot do bazilike. Tak?en je bil na primer projekt pape?a Siksta V. s pomo?jo Domenica Fontane, ki sicer ni bil uresni?en: predvideval je cestno ureditev v obliki zvezde, na njenih ogli??ih pa naj bi bile glavne bazilike. Sledil je projekt pape?a Gregorja XIII. v pripravi na jubilej leta 1575.

Pape?i v Lateranu ?iveli skoraj 1000 let

Bazilika je bila sredi??e kompleksa stavb okoli nje, imenovanega Patriarhìo, kjer so pape?i ?iveli od ?asa cesarja Konstantina dalje, razen v avignonskem obdobju, od leta 1309 do 1377. Konec 14. stoletja se je pape?ki dvor preselil v Vatikan, med drugim tudi zato, ker je trdnjava Angelski grad zagotavljala trdno za??ito v ?asu nevarnosti.

Mati in glava vseh cerkva

Pomembnost oziroma izjemnost lateranske bazilike je izra?ena ?e v njeni definiciji, ki jo najdemo v nekaterih napisih na pro?elju: Omnium Urbis et Orbis Ecclesiarum Mater et Caput, tj. mati in glava vseh cerkva v Mestu in svetu. O tem beremo v razli?nih virih, za?en?i z Liber Pontificalis (Knjiga pape?ev), kjer je zapisano: »Bogata in ble??e?a z zlatom in marmorjem, po vzoru pala?e cesarjev, se je bazilika imenovala aurea.

Mojzesova palica, ostanki plo?? Postave, skrinja zaveze

Arabski u?enjak Yāqūt, ki je ?ivel v 12. in 13. stoletju, je v svojem geografskem slovarju opisal osupljiva ?udesa Rima in sestavil seznam cerkva. Najve?ji pomen je pripisal baziliki svetega Janeza ter jo poimenoval Ecclesia universalis. Po njegovih besedah gre za najdragocenej?o cerkev, pri tem pa z ob?udovanjem opi?e ?tevilna vrata, od katerih jih je bilo ?tirideset iz zlata, mnoge stebre iz ?udovitega marmorja ali pozla?enega brona, oltar s smaragdi ter celo zlate kipe z o?mi iz rubina. Relikvijam ne posve?a pozornosti, omeni samo tiste, ki pripadajo judovskemu izro?ilu, kot so Mojzesova palica, ostanki plo?? Postave in skrinje zaveze. ?e nekaj stoletij pred tem so bili tudi v Liber Pontificalis zapisani Konstantinovi darovi, s katerimi je baziliki ?elel podeliti cesarsko veli?ino.

Spremembe in obnove

Dana?nji tloris temelji na Konstantinovi baziliki, ki je bila prav tako razdeljena na pet ladij. Z leti so bila dodana umetni?ka dela velike vrednosti, tudi zahvaljujo? donacijam, o katerih pri?ujejo viri kot je Liber Pontificalis. Skozi ?as je bila tudi po?kodovana in izropana. Leta 1300 je pape? Bonifacij VIII. v pripravi na prvo jubilejno leto v zgodovini izvedel nova dela, pape? Inocenc X. pa je ob jubileju leta 1650 popolno prenovo zaupal arhitektu Borrominiju,

Konec leta 1702 so bili v Borrominijeve ni?e med stebri postavljeni kipi dvanajstih apostolov. Pape? Klemen XII. je baziliki dodal veli?astno pro?elje, ki ga krasi petnajst velikih kipov in je bilo dokon?ano leta 1734. Zadnje ve?je posege sta opravila pape? Pij IX., ki je v 19. stoletju obnovil tabernakelj in glavni oltar, ter Leon XIII., ki je med letoma 1876 in 1886 naro?il arhitektu Francescu Vespignaniju, naj podre in ponovno zgradi apsido. Ob tej prilo?nosti je bil mozaik Jacopa Torritija razstavljen, ponovno sestavljen in mo?no predelan.

Opis relikvij iz 12. stoletja

Za romarje pa so bile vedno najbolj pomenljive relikvije. Glede na vire jih je najve? hranila prav lateranska bazilika. Islandski opat Nikulas iz Munkathvera je v 12. stoletju zapisal: »Pravijo, da Rim meri ?tiri milje v dol?ino in dve milji v ?irino. V njem je pet ?kofijskih sede?ev. Eden je v cerkvi svetega Janeza Krstnika. Tam se nahaja pape?ki sede? in prav tako hranijo Kristusovo kri in njegovo tuniko, Marijino obleko in ve?ino kosti svetega Janeza Krstnika; v veliki zlati posodi so shranjeni ko?ica (prepucij) Deteta Jezusa in Marijino mleko, del?ki Kristusove trnjeve krone in njegove tunike ter ?tevilne druge svete relikvije.«

Relikviji glav Petra in Pavla

Najdragocenej?i relikviji ostajata glavi svetih Petra in Pavla, shranjeni v srebrnih doprsnih kipih, ki sta postavljena v zgornji del gotskega baldahina nad glavnim oltarjem, ki ga je leta 1367 izdelal Giovanni di Stefano. Kipa, ki ju vidimo danes, sta bila izdelana v za?etku 19. stoletja, originalna kipa iz leta 1370 (pontifikat Urbana V.), pa so konec 18. stoletja raztalili za pla?ilo vojne od?kodnine napoleonski Franciji s Tolentinskim sporazumom iz leta 1797. Pod baldahinom so stopnice, ki vodijo do groba pape?a Martina V., ki je ?elel biti pokopan v bli?ini svetih relikvij.

Miza zadnje ve?erje in oltar, kjer je ma?eval Peter

V oltar iz marmorja je vgrajen lesen oltar, na katerem je po izro?ilu apostol Peter ma?eval. Slednja relikvija je protiute? ostankom lesene mize zadnje ve?erje, ki je postavljena levo od glavnega oltarja, za srebrnim reliefom iz 16. stoletja. Obe relikviji govorita o kontinuiteti skrivnosti evharistije od Kristusa do Petra.

Anti?ni simboli: Volkulja

Lateranska bazilika ni pomembna samo zaradi dragocenih umetni?kih del in relikvij, ampak zgodovinski in ikonografski viri pri?ajo tudi o nekaterih delih iz anti?nega Rima v baziliki ali pred njo. Med njimi je Kapitolska volkulja, znamenit bronast kip, ki je simbol mesta Rim in se danes nahaja v Kapitolskem muzeju. Gre za dar pape?a Siksta IV. Starost in izvor skulpture je predmet polemik: strokovnjaki so dolgo mislili, da gre za etru??ansko delo iz 5. stoletja pr. Kr., vendar verjetno izhaja iz 12. ali 13. stoletja. Dvoj?ka Romul in Rem sta bila dodana volkulji v poznem 15. stoletju.

Ni jasno, kdaj je bila skulptura prvi? postavljena, vendar obstajajo ?tevilni srednjeve?ki zapisi o »volkulji«, ki je bila priklenjena na pro?elje Lateranske pala?e ali se je nahajala v njeni notranjosti. Menih Benedikt iz Soracte je v svojem delu Chronicon v 10. stoletju zapisal, da je bilo »v Lateranski pala?i, na kraju, ki se imenuje [...], to je mati Rimljanov« ustanovljeno vrhovno sodi??e. Sodni procesi in izvr?itve kazni »pri volkulji« so zabele?eni do leta 1450. Kip je bil ohranjen skupaj z drugimi spomeniki preteklosti, kot je bronasti napis Lex de imperio Vespasiani, ki so bili razstavljeni kot dragoceni zgodovinski predmeti, simbol prehoda med preteklostjo in sedanjostjo iz poganskega v kr??anski svet, iz rimskega cesarstva v pape?tvo.

Vrata rimskega senata iz 1. stoletja pr. Kr.

?e eno izjemno pri?evanje iz anti?nega sveta se nahaja na vhodu v glavno ladjo bazilike, ki ga zapirajo bronasta vrata iz 1. stoletja pr. Kr., ki so pripadala starodavnemu sede?u rimskega senata Curia Iulia na Forumu. Borromini jih je leta 1656 po naro?ilu pape?a Aleksandra VII. obnovil ter jim dodal zvezde in ?elode, simbole grba dru?ine Chigi, iz katere je izhajal pape?.

Obelisk

Obelisk na trgu svetega Janeza v Lateranu skupaj s podstavkom meri 45,70 metra. Izhaja iz ?asa faraonov Tutmoza III. in Tutmoza IV., torej iz 15. stoletja pred Kristusom, iz templja Amon-Ra v Tebah v Egiptu. Leta 357 ga je cesar Konstancij II. dal pripeljati v Rim in ga postavil v Circus Maximus. Na njegovo sedanje mesto ga je leta 1587 po naro?ilu pape?a Siksta V. prenesel in postavil arhitekt Domenico Fontana.

Sveta vrata

Glede na to, da je lateranska bazilika ena izmed ?tirih glavnih bazilik (skupaj z bazilikami svetega Petra, svetega Pavla in svete Marije Velike), ima tudi sveta vrata: nahajajo se na desni strani pro?elja bazilike in so izdelana iz temnega brona. Od dale? se svetita stopalo Deteta Jezusa in Marijina roka, ki simbolizirata prehod vernikov skozi vrata.
Nova sveta vrata je ob jubileju leta 2000 naro?il pape? Janez Pavel II. Imajo eno samo bronasto krilo in merijo 3,6 metra v ?irino in 1,9 metra v vi?ino. Na vratih je velik kri? s kri?anim Kristusom, pod njim pa Marija, ki ne?no objema Dete Jezusa, z desnico pa blagoslavlja. V spodnjem delu je pape?ki grb.
Nad vrati so ?tiri plo??e, na katerih je napisano, kdaj so pape?i stopili skozi vrata ob prej?njih jubilejih. Sveta vrata lateranske bazilike bo pape? odprl 29. decembra letos, zaprl pa v nedeljo, 28. decembra prihodnje leto.