Sinoda. Zbranih 62.000 evrov, ki so ?e poslani v ?upnijo v Gazi
Vatican News
Sredstva so ?e v Gazi
Kot je dejal Ruffini, je novico o zbranem znesku nabirke za Gazo sporo?il kardinal Konrad Krajewski, prefekt Dikasterija za karitativno slu?enje, ki je bil tudi njen pobudnik. 32.000 evrov so prispevali udele?enci sinode, 30.000 evrov pa apostolska elemozinerija. Celoten znesek je bil nakazan prek apostolske nunciature v Jeruzalemu in je ?e na razpolago p. Gabrielu Romanelliju, ?upniku ?upnije Svete Dru?ine v Gazi. Ta je skupaj z otroki in nekaterimi drugimi ?upljani poslal zahvalno video sporo?ilo, ki so ga udele?enci sinode pozdravili z enoglasnim aplavzom.
V nadaljevanju je Ruffini povedal, da je kardinal Grech udele?encem sinode sporo?il, da je Diaksterij za laike, dru?ino in ?ivljenje imenoval 20 novih ?lanov mednarodnega posvetovalnega organa mladih, ki je nastal po koncu sinode leta 2018. Kardinal je v imenu vseh udele?encev ?estital »mladim, ki so zavezani slu?enju Cerkvi«.
Izvolitev ?lanov za pripravo sklepnega dokumenta
Osrednji del torkovega zasedanja v dvorani Pavla VI., kjer je bilo prisotnih 350 udele?encev, je bil namenjen izvolitvi 7 izmed 14 ?lanov komisije za pripravo sklepnega dokumenta. Tajnik komisije msgr. Riccardo Battocchio je pred glasovanjem spomnil, da komisija ne pripravlja kon?nega dokumenta z vsebinskega vidika, ampak nadzoruje njegov delovni projekt. Po glasovanju so bila na vrsti poro?anja po jezikovnih skupinah, kar je »novost tokratnega zasedanja«
Teme pogovorov
Poudarjen je bil predvsem pomen zakramentov uvajanja v kr??anstvo in odnosov, da bi pri?li do vedno bolj sinodalne Cerkve, ter sinodalnega in odnosnega spreobrnjenja. Nato so govorniki izpostavili »odnos med karizmami in slu?bami«, beseda pa je tekla tudi o tem, kako se izogniti »klerikalnemu narcisizmu«. Omenjena je bila tudi pomembna vloga posve?enega ?ivljenja, slu?ba poslu?anja in diferencirano razlo?evanje glede slu?b, ki mora biti povezano z misijoni ter kulturnimi in lokalnimi konteksti.
Spremeniti na?in ?ivetja Cerkve
Novo imenovani kardinal Ignace Bessi Dogbo iz Slonoko??ene obale je ?elel ponovno izpostaviti eno od glavnih tem dela sinode, in sicer zakrament krsta. Dejal je, da smo po njem »upodobljeni po Kristusu in se lahko vsi prepoznamo kot Bo?ji otroci ter bratje v Kristusu«. To pa »vsakemu od nas omogo?a, da v svojem bli?njem vidi in najde Jezusovo osebo in obli?je«. Nad?kof Abid?ana je zatem poudaril pomen medsebojnega poslu?anja in odnosov, ki jih ?ivijo v dvorani Pavla VI. »v izrednem ozra?ju ob?estva in podelitve«. »Zavedamo se, da Cerkve ne spreminjamo materialno, ampak smo v procesu, ki bo v bli?nji prihodnosti pripeljal do spremembe v na?inu ?ivetja Cerkve,« je ?e dejal msgr. Dogbo.
Izku?nja tokijskega nad?kofa
Tudi tokijski nad?kof msgr. Kikuchi je spregovoril o poslu?anju ter se zaustavil zlasti pri izku?nji, ki so jo imeli na Japonskem v ?asu med obema sinodalnima zasedanjema: organizirali so narodno sre?anje, na katerem so sodelovali udele?enci iz vseh 15 ?kofij. Med njimi so bili duhovniki, laiki, prostovoljci, odgovorni za razne dejavnosti, ki so postopoma okrepili pogovor v Duhu, v skladu s sinodalnim zgledom.
Presene?enje nad imenovanjem za kardnala
Msgr. Jaime Spengler pa je podelil presene?enje glede imenovanja za kardinala, saj je zanj izvedel po tem, ko so mu med branjem knjige Sequela Christi (Carlo Maria Martini) ?tevilni prijatelji poslali sporo?ila s ?estitkami, vendar ni vedel, zakaj. Nekateri so mu predlagali, naj si ogleda posnetek pape?eve nedeljske opoldanske molitve, in takrat je razumel. Dejal je, da je bil imenovanja vesel, hkrati pa se zaveda, da biti kardinal pomeni slu?iti pape?u in Cerkvi. Svetemu o?etu je hvale?en, da lahko sodeluje »v tem zelo ob?utljivem trenutku za zgodovino sveta, ?love?tva in same cerkvene skupnosti«.
Vodenje sinode
Ob koncu predstavitve so trije novo imenovani kardinali odgovarjali na vpra?anja novinarjev. Nad?kof Spengler je ob vpra?anju o slogu vodenja, ki ga bo morala prevzeti sinoda, opozoril na »kompleksnost« vpra?anja v svetu, ki ga je prizadela »kriza demokracij«, raz?irjena na »posredni?ke institucije v dru?bi«, kjer je zato odlo?ilno »vpra?anje avtoritete«. Spomnil je na besede Pavla VI., ki je pojasnil, da ljudje »veliko bolj pozorno poslu?ajo pri?evalce kot u?itelje, in ?e poslu?ajo u?itelje, je to zato, ker so pri?evalci«. Mo? torej ne izhaja iz »sociolo?kega dejavnika«, temve? iz »eti?nega, moralnega in verskega« pri?evanja. Tudi kardinal Kikuchi je prepri?an, da je treba opustiti »piramidalni« slog in ga nadomestiti s »sinodalnim«. Pri tem ne sme priti do ukrepanja, ki bi temeljilo zgolj na »soglasju«. »Prepri?ani moramo biti, da sinodalnost razumevamo na enak na?in,« je pojasnil tokijski nad?kof. Tudi pri »skupnem razlo?evanju potem obstaja nekdo, ki mora sprejeti kon?ne odlo?itve«.
