Sinoda. Vloga laikov, vloga diakonov in pomo? revnim Cerkvam.
Vatican News
Teme, ki so pri?le v ospredje med sejo v sredo dopoldne sta na brifingu predstavila Paolo Ruffini, predsednik sinodalne komisije za informiranje, ter tajnica komisije Sheila Leocádia Pires.
Nepogre?ljiva vloga laikov
Vsi govori so bili »osredoto?eni na temo cerkvenega razlo?evanja, torej na teme in merila, razli?ne ravni odgovornosti ter vlogo posve?enih duhovnikov«. Pogosto se je pojavilo vpra?anje o vlogi laikov, njihovem sodelovanju s ?kofi in duhovniki in njihovem vklju?evanju v procese odlo?anja. Poudarjen je bil pomen spodbujanja sodelovanja med duhovniki in laiki ter potreba po ve?ji udele?bi laikov, tako mo?kih kot ?ensk, v vodstvenih vlogah. Zlasti je bilo poudarjeno, da je »prisotnost laikov nepogre?ljiva, saj sodelujejo za dobro Cerkve«. Podan je bil predlog, da bi se o primernosti kandidatov za duhovni?tvo in ?kofovstvo posvetovali z Bo?jim ljudstvom. »?kof odlo?a, toda v sinodalni Cerkvi je Bo?je ljudstvo tisto, ki se mora pri izbiri po?utiti odgovorno« in tudi poznati »zahteve za ?love?ki in duhovni profil, ki ga morajo imeti kandidati«.
Vloga ?ensk
Eden od predlogov se je nana?al na »pomen poglobljenega premisleka o vlogi laikov pri pastoralnem delu v ?upnijah, saj mnogi duhovniki nimajo poklicanosti za ?upnika, medtem ko lahko mnogi laiki, ki ?ivijo mirno zakonsko in dru?insko ?ivljenje, opravljajo naloge v skupnostih«. Kar zadeva ?enske je bilo poudarjeno, da se »izogiba vsakr?ni spolni diskriminaciji pri slu?bi akolita«, se bolj prizna njihov »prispevek tudi v procesih odlo?anja« ter se »o poslu?anju razmi?lja kot prete?no ?enski slu?bi, ki dopolnjuje slu?bo ?upnika, diakona, katehista«. »?enske znajo poslu?ati, poslu?ajo na druga?en na?in, in to bi lahko opravljale kot slu?bo, povsem druga?no od spovedi,« je bilo re?eno v dvorani Pavla VI. Predlagalo se je tudi, da se ?enske »bolj vklju?uje v diplomacijo v svetu, ki je razdeljen in kjer potekajo vojne«.
Mladi in pastorala
Udele?enci sinode so izpostavili »potrebo po povezovanju z novimi generacijami prek digitalne pastorale«. Navedlo je bil primer ?tevilnih mladih v Afriki, ki »hodijo v Cerkev, imajo talente, energijo in vero« ter morajo zato »biti del razlo?evanja Cerkve«. Podan je bil predlog, da bi mladinsko pastoralo zaupali prav mladim: »mladi-mladi«, ne pa »odrasli, ki se pretvarjajo, da so mladi« – kot je bilo re?eno – »da bi bili v dialogu z vrstniki, ujetimi v new age ali nihilisti?ne ideologije«.
Med drugim je bilo opozorjeno na dramati?ne razmere, v katerih ?ivi veliko otrok po svetu: otroci, ki so zaradi dru?inskih razlogov prisiljeni v poroko; deklice, prisiljene v prostitucijo; mladoletne ?rtve trgovine z ljudmi. Beseda je tekla tudi o »semeni??nikih, ki prihajajo iz nekr??anskih dru?in ali pa so v duhovni?tvo prisiljeni iz ?asti, o posameznikih, ki se morajo soo?iti s svojo homoseksualnostjo«.
Izjava o ?enskah v Cerkvi
Ruffini je na koncu ?e dejal, da je med sejo bila prebrana izjava o ?enskah v Cerkvi, ki jo je napisal prefekt Dikasterija za nauk vere kardinal Víctor Manuel Fernández. V njej zatrjuje, da je tema pete ?tudijske skupine – ki se je nana?ala na negatera teolo?ka in kanoni?na vpra?anja o posebnih oblikah slu?b, zlasti v zvezi z soudele?bo ?ensk v ?ivljenju in pri vodenju Cerkve – ?e pred sinodo bila izro?ena Dikasteriju za nauk vere. Zato mora delo potekati v skladu s postopki, ki jih je dikasterij dolo?il v svojih predpisih, do objave posebnega dokumenta.
De Cubber: posinodalno sre?anje tudi za diakone
Najve? vpra?anj s strani novinarjev je po njegovem uvodnem govoru bilo zastavljenih diakonu Geertu De Cubberju, ki se sinodalnega zasedanja udele?uje v vlogi pri?evalca. Je teolog, nekdanji novinar, stalni diakon ?kofije Gent v Belgiji in ?kofijski delegat za katehezo ter pastoralo mladih in dru?ine. Je edini udele?enec sinode, ki je stalni diakon, poro?en, o?e treh otrok in ki pripada latinski Cerkvi.
De Cubber je ponovil, kar je povedal v sinodalni dvorani: diakon je graditelj mostov v dru?ini, z drugimi dru?inami, v skupnosti in tudi z zunanjo dru?bo, »kar je lahko zelo koristno v sekularizirani dru?bi«, kot je Belgija. Diakonova naloga je iti ven, »iti tja, kamor Cerkev ne gre, k tistim, ki nimajo glasu in jih Cerkev sama in dru?ba odrivata na rob, ter jih pripeljati nazaj v Cerkev«. V Cerkvi, kjer so verniki praktikanti pogosto utrujeni in ostareli in kjer »Cerkev ne bo pre?ivela, ?e ne bomo hodili sinodalno«, si je De Cubber prizadeval za sinodalnost med mladimi in pri tem zdru?il mladinske pastorale vseh flamsko govore?ih ?kofij. Odgovarjajo? na novinarsko vpra?anje je priznal, da bi lahko bili diakoni na sinodi bolje zastopani. Zato je predlagal, da bi se organiziralo posinodalno sre?anje diakonov, kot je bilo to letos organizirano za ?upnike.
?ile in bogastvo stalnega diakonata
?ilski nad?kof Luis Fernando Ramos Pérez je na to temo poudaril, da je bilo v njegovi dr?avi po drugem vatikanskem koncilu posve?enih veliko stalnih diakonov, ki jih je danes ve? kot duhovnikov in redovnikov, njihov prispevek pa je »izjemen in cenjen, saj upravljajo ?upnije skupaj z ?upnikom«. Vendar pa niso »duhovniki v miniaturni obliki«.
Sicer pa je nad?kof Ramos Pérez govoril o sinodalni duhovnosti, ki bi preoblikovala strukture Cerkve. Kot je zatrdil, je sinoda govorila o »osebni duhovnosti, ki bi spodbujala pastoralno spreobrnjenje posameznikov in skupnosti«. Tako bi pri?li do »o?i??enja« ?love?kih odnosov v Cerkvi in do dru?be, saj danes nekateri odnosi omogo?ajo rast, drugi pa jo lahko uni?ujejo. Izpostavil je ?ivljenje karitativnosti po Kristusovem zgledu. Poudaril je, da morajo tisti, ki imajo v Cerkvi odgovorne vloge, le-te uresni?evati v skladu z merili sinodalnosti ter se pri sprejemanju odlo?itev tudi posvetovati. Potrebno je sinodalno razlo?evanje, v katero bodo vklju?eni tudi laiki in laikinje, ne samo duhovniki.
Pomagati trpe?im ljudem v Mozambiku
Nad?kof Inácio Saure, predsednik Mozambi?ke ?kofovske konference, pa je ?kofovsko sinodo pozval, naj se seznani z dramati?nimi razmerami v Mozambiku, ki ga je opusto?ila vojna, ki se je za?ela leta 2017 (zdaj je prekinjena) in v kateri je umrlo 5000 ljudi, milijon pa jih je bilo razseljenih. ?eprav je v preteklosti pri?lo veliko pomo?i, »ljudje danes zelo trpijo in so prepu??eni sami sebi«. Lahko bi se storilo ?e ve? na podro?ju materialne pomo?i s strani »Cerkva, ki imajo veliko«.
V svojem govoru na zasedanju pa se je nad?kof Saure dotaknil pomena uvajanja v kr??anstvo kot osebnega sre?anja s Kristusom. Poudaril je, da se tudi pri njih mladi oddaljujejo od Cerkve, zato bi bilo treba zanje bolje skrbeti zanjo.
