Sinoda. Predstavitev druge generalne kongregacije: prisluhniti vsem
Vatican News
Sodelujo?i na konferenci
Na konferenci so spregovorili kardinal Cristóbal López Romero, nad?kof Rabata in predsednik Regionalne ?kofovske konference Severne Afrike, msgr. Antony Randazzo, predsednik Federacije katoli?kih ?kofovskih konferenc Oceanije, msgr. Matthieu Rougé, ?kof ?kofije Nanterre v Franciji, s. Xiskya Lucia Valladares Paguaga iz Nikaragve, strokovnjakinja na podro?ju dru?abnih medijev in digitalne evangelizacije, Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo in predsednik komisije za informiranje med sinodo, ter Sheila Pires, tajnica iste komisije.
?enske, laiki, Cerkev kot dru?ina
Druga generalna kongregacija se je za?ela z vo??ilom pape?u Fran?i?ku ob njegovem godu, zatem pa je 351 udele?encev prisluhnilo poro?ilom jezikovnih skupin ter 36 prostim nagovorom o temah kot so slu?be v Cerkvi, liturgija, dialog s kulturami in verstvi. V jezikovnih skupinah so govorili o sinodalnosti »ne kot tehniki, ampak kot slogu« ter o vpra?anjih kot so vloga ?ensk, prisotnost laikov, »dejavno« poslu?anje »oseb, ki se ne ravnajo po dolo?ilih Cerkve«. Prav tako je bilo izpostavljeno, da lahko Cerkev »v svetu sirot« predstavlja »dru?ino tistim, ki nimajo dru?ine«.
Ni nujno, da so vse karizme tudi slu?be
Ve?krat je bila omenjena podoba »Cerkve kot Kristusovega telesa, ki zdru?uje mnogo udov, to je mnogo slu?b in karizem, vendar v enem telesu«. S tega vidika je bilo obravnavano tudi vpra?anje vloge ?ensk in laikov. Poudarjeno je bilo, da so »razlike potrebne in vse karizme pomembne, vendar pa ni nujno, da so vse karizme tudi slu?be«.
Nekatere skupine so poudarile, da je potrebno »brez predsodkov in ideolo?kih pristopov« premisliti, ?e so dolo?ena vpra?anja obravnavana v skladu »z modo in ideologijami ali s pravim cerkvenim razlo?evanjem«.
Enako dostojanstvo in soodgovornost vseh kr??enih
?lani sinode so izrazili mo?no ?eljo po »enakem dostojanstvu in soodgovornosti« vseh kr??enih v Cerkvi. Na tej podlagi je mogo?e utemeljiti »vklju?evanje ?ensk, laikov in mladih v procese odlo?anja v ?ivljenju Cerkve«.
Poglobiti odnos med krajevnimi Cerkvami in kulturami
Nekatere jezikovne skupine so opozorile, da so na dolo?enih mestih v delovnem dokumentu Instrumentum laboris laiki omenjeni le nekajkrat, prav tako dru?ina, »doma?a Cerkev«. Potrebno je poglobiti tudi odnos med krajevnimi Cerkvami in kulturami, saj vsako krajevno Cerkev »oblikuje« dolo?ena kultura, hkrati pa ostaja to, kar je sama. V tem okviru je bilo omenjeno tudi vpra?anje jezika: ta naj bi bil preprost, hkrati pa je potrebno spremeniti »nekatere formulacije, ki so sad evrocentri?nega in zahodnega pogleda.
Izhajati iz pastoralnih izku?enj in stvarnosti
Zadnja to?ka dela po skupinah pa je izpostavila dvojno povabilo: da bi izhajali iz pastoralnih izku?enj in stvarnosti, saj je ?ivljenje pomembnej?e od teorije,« ter bi »gledali obli?je ubogih, ki so jih zaznamovale vojne, nasilje ali zlorabe«. »Njihova tenko?utna in delikatna prisotnost, njihove pro?nje, njihov na?in ?ivljenja nam lahko pomagajo, da se osvobodimo tega, kar nas zasu?njuje in oddaljuje«.
V drugem delu novinarske konference so spregovorili ?tirje gostje, ki so predstavili svoje izku?nje sinodalnosti v okoljih, iz katerih prihajajo: v ?upnijah, ?kofijah, dr?avah in na celinah.
Izku?nja sinodalnosti v Afriki
Kardinal Lopéz Romero je v ospredje postavil izku?njo Afrike s primerom »ene same redovnice, ki je ustvarila gibanje izmenjave, razmi?ljanj o sinodalnosti« in je »sama naredila ve? kot ?tevilne ?kofovske konference«. Zatem je predstavil razli?na sinodalna sre?anja v Maroku, ki so kristjanom samim »pomagala odkriti, kdo smo: malo?tevilni, a pripadamo ve? kot 100 dr?avam: gre za izredno bogastvo, pa tudi za nekaj te?av pri ?ivetju ob?estva«.
Sinodalnost v Franciji
O »sinodalnih praksah« v Nanterru je spregovoril tudi msgr. Rougé, ki pa se je bolj osredoto?il na sinodo v Vatikanu. Dejal je, da so vsi veseli, da se lahko ponovno sre?ajo, kar je povezano z intenzivnostjo, s katero so ?iveli prvo zasedanje. »Vsi smo pri?li z dvomi in strahovi, nato pa smo z metodo pogovora v Duhu do?iveli globoko duhovno izku?njo, ki smo jo sku?ali podeliti v svojih ?kofijah,« je dejal francoski ?kof.
Krhkost dr?av v Oceaniji
Msgr. Randazzo pa je pogled preusmeril na de?ele Oceanije, »ogromno obmo?je planeta«, ki pa je »krhko«. Ob tem je spomnil na podro?ja kot so Papua Nova Gvineja, ki jo je nedavno obiskal sveti o?e, Salomonovi otoki in razli?ni arhipelagi, ki v?asih trpijo zaradi ob?utka zapu??enosti. Dejal je, da so bili ljudje ob pape?evem prihodu v Port Moresby izredno veseli in ganjeni, saj je prepotoval ves svet, da bi pri?el k njim. Spomnil je, da gre za eno najbolj krhkih obmo?ij na svetu, ki pa je zelo bogato z naravnimi viri. Ob tem je obsodil pohlep nekaterih dr?av, »ki prihajajo in zahtevajo sporazume in kompromise z revnimi in ranljivimi narodi, da bi dobili kovine, dragocene vire, drevesa«. Msgr. Randazzo je sklenil z besedami, da za ljudstva Oceanije »koncept sinodalnosti ni nekaj nenavadnega, ampak nasprotno, nekaj, kar poznajo in uporabljajo ?e tiso?letja: priti skupaj in spo?tljivo prisluhniti drug drugemu«.
Pomen digitalnega poslanstva
Sestra Xiskya pa je poudarila pomen dela na podro?ju digitalnega poslanstva, ki se v dobi novih tehnologij in umetne inteligence spreminja tako, kot se spreminja tudi »fizi?no« poslanstvo. Po njenih besedah »65% svetovnega prebivalstva obiskuje digitalne ulice? fizi?no rev??ino najdemo tudi na dru?abnih omre?jih«. Pojasnila je, da od za?etka sinode pri ?kofovskih konferencah ustanavljajo urade, organizirajo sre?anja z misijonarji tudi iz 67 dr?av in izmenjujejo izku?nje digitalnih misijonarjev, ki jih je v Latinski Ameriki ve? kot v Evropi. Ti sku?ajo spremljati in biti blizu oddaljenim, ki »i??ejo resnico in hodijo ranjeni po svetu, tudi zaradi slabih izku?enj s Cerkvijo«.
