Brifing o poteku sinode: poslu?anje, ti?ina in molitev, skrb za odnose
Vatican News
Med petkovo dopoldansko sejo so se udele?enci zasedanja ?kofovske sinode posebej spomnili obletnice za?etka drugega vatikanskega koncila, 11. oktobra 1962. Delo je ?e od ?etrtka popoldne potekalo po manj?ih jezikovnih skupinah, predstavljena so bila tudi poro?ila.
Poglobljeno poslu?anje
Poslu?anje, ti?ina, molitev so tri temeljna metodolo?ka merila, na katerih temelji delo sinode, kot je na brifingu pojasnil ameri?ki kardinal Tobin. »V primerjavi s preteklostjo je tokrat poslu?anje potekalo na poglobljen na?in, ne le znotraj cerkvenih organizacij in z njimi, ampak je bilo videti dejansko prizadevanje, da bi dosegli vse,« je dejal in pripomnil, da je to spodbujalo tudi »veliko ?ir?e sodelovanje, kar je dalo prilo?nost, da se na druga?en na?in spremljata potek dela in poglabljanje tem«.
Ostajati znotraj vpra?anj
Po prepri?anju Giuseppine De Simone je »metoda, ki zaznamuje zadnji dve seji, zares revolucionarna, kar je ?e samo po sebi znamenje upanja. Gre za metodo, ki lahko veliko pove svetu«. Tudi De Simone je izpostavila pomemben vidik poslu?anja, iz katerega izhaja »resno in dosledno premi?ljevanje«, in tudi pomen ti?ine: »To je ?e samo po sebi zmo?nost biti v vpra?anju. ?lovek ne i??e takoj dokon?nega odgovora, ampak ostaja znotraj vpra?anja, ki se poraja iz ran, ki nam jih ?love?tvo ka?e in ponuja.« Okrog delovnih miz je »zbrano vse Bo?je ljudstvo, zaradi ?esar do?ivljamo ob?utek povezanosti«, je dejala. »Na ta na?in tudi teologija dobi pomembno vlogo in te?o, saj se spusti naravnost v resni?nost, v ?ivo tkivo odnosov.«
Ustvarjati na novi na?in
Avstralski ?kof Mackinlay je spregovoril o sinodalni izku?nji, ki se ?e ?ivi v njegovi ?kofiji Sandhurst: »Avstralski plenarni svet je nekaj let pred sedanjo sinodo za?el to pot in povezal 250 oseb, ?kofe, posve?ene in vernike laike. Tudi ob tisti prilo?nosti smo obravnavali ?tevilne teme ter se z roko dotaknili zaskrbljenosti ljudi.« Temeljnega pomena je bilo »pose?i v kulturo Cerkve in tako pristopiti k dolo?enim vpra?anjem«, kar se dogaja tudi med sedanjim zasedanjem sinode. To pomeni, posku?ati »preusmeriti cerkveno skupnost proti novemu na?inu pristopanja k stvarem«. Gre za prizadevanje za soodgovornost in razlo?evanje, ki vodita k skupnemu sprejemanju bolj u?inkovitih odlo?itev.
Kard. Hollerich: Skrb za odnose
Generalni relator sinode, kardinal Jean-Claude Hollerich, je v ?etrtek popoldne naredil uvod v novi tematski sklop delovnega dokumenta Instrumentum laboris, ki ima naslov Poti. Udele?enci bodo razpravljali o na?inih, ki »podpirajo in hranijo dinamiko odnosov v konkretnosti«. Poudaril je, da je mre?a odnosov, ki sestavljajo Cerkev, hkrati mo?na in krhka, zato je zanje treba skrbeti.
Odnosi, za katere se ne skrbi, postanejo osiroma?eni in toksi?ni. Treba se je torej vpra?ati, na kak?en na?in lahko podpiramo in hranimo odnose, ki jih potrebujejo osebe in skupnosti, ter kaj odnose okrepi, ne da bi jih mrtvi?ilo in prekinjalo. Po kardinalovih besedah je torej prav, da so odnosi predmet njihove kontemplacije in molitve, kot bogastvo, ki osvetljuje njihove misli in greje njihova srca, saj so ravno to odnosi, ki prispevajo k rasti.
Kot je nadaljeval, morajo odnosi v Cerkvi temeljiti na zaupanju, jasnosti in doslednosti. Biti morajo »skladni s tem, kar govorimo, sicer bodo ljudje poslu?ali na?e besede, ne bodo pa verjeli na?im praksam«. Vpra?anje, ki si ga je treba zastaviti, je: »Kak?na formulacija procesov odlo?anja v Cerkvi je skladna s tem, kar pravimo o odnosih med poklici, karizmami in slu?bami, o njihovi vzajemnosti in dopolnjevanju; in s tem, kar pravimo o dostojanstvu vsake kr??ene osebe?«
Kardinal Hollerich je spregovoril o ?tirih osnovnih poglavjih. Prvo je namenjeno celostni in skupni formaciji, ki izpostavlja potrebo po temeljiti formaciji, kar na prvem mestu obsega poslu?anje – Bo?je besede, bratov in sester, konteksta, v katerem poteka poslanstvo, in glasu Svetega Duha. Poglavje z naslovom »Cerkveno razlo?evanje za poslanstvo« v ospredje postavlja »duhovno, teolo?ko in pastoralno globino pristnega procesa razlo?evanja, ki se razlikuje od vsake organizacijske ali vodstvene tehnike ali metodologije«. Tretje poglavje o oblikovanju procesov odlo?anja razmi?lja o potrebi, da »Cerkev razvije participativne na?ine odlo?anja v kro?nem dialogu med vsemi ?lani Bo?jega ljudstva in ob spo?tovanju razli?nih vlog«, zlasti tistih, ki imajo avtoriteto v Gospodovem imenu. Poglavje prav tako podrobno obravnava vrednost posvetovanja. Poglavje »Preglednost, poro?anje, vrednotenje« na koncu vabi k spodbujanju kulturnih sprememb in spreobrnjenju dr?e, s ?imer bi se vrnili k »praksi zgodnje Cerkve« in se zavedali, da je »redno ocenjevanje dela odgovornih oseb« temeljnega pomena za njihovo bolj?e opravljanje.
