Nad?kof Iannone, boj proti zlorabam in u?inkovitost obstoje?ih predpisov
Vatican News
V sredi??u je dobro oseb in pravi?ni sodni proces
Nad?kof Filippo Iannone, ki Dikasterij za zakonodajna besedila vodi od junija 2022, je pojasnil, da so za prepre?evanje in kaznovanje kaznivih dejanj zlorabe mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb bile v zadnjih letih spremenjene, pri ?emer so bile upo?tevane izku?nje preteklih letih, razli?ni predlogi, ki so pri?li iz krajevnih Cerkva in od ljudi, ki na razli?nih ravneh sodelujejo pri zatiranju tega pojava, predvsem pa sre?anje predsednikov ?kofovskih konferenc z vsega sveta z odgovornimi v rimski kuriji, ki ga je ?elel pape? Fran?i?ek in je februarja 2019 potekalo v Vatikanu. Pregledalo se je kazensko kanonsko pravo, izdan je bil motupropij Vos estis lux mundi (Vi ste lu? sveta), pregledane so bile norme, ki jim sledi Dikasterij za nauk vere pri obravnavanju prestopkov.
»V vseh zakonodajnih besedilih sta v sredi??u dobro oseb, katerih dostojanstvo je kr?eno, in ?elja po pravi?nem sodnem procesu v skladu s temeljnimi na?eli pravnega sistema. Med drugim je bila uzakonjena obveznost duhovnikov in posve?enih oseb, da prijavijo cerkvenim oblastem, ?e izvedo za morebitne zlorabe,« je dejal Iannone.
Cenzure, izob?enje in zadostilne kazni
»Duhovnik, ki je odpu??en iz duhovni?kega stanu, ni izob?en,« je izpostavil, »vendar ne more ve? opravljati svete slu?be, medtem ko lahko pod pogoji kot vsi drugi verniki prejema zakramente.« Pojasnil je, da kanonsko izro?ilo pozna dve vrsti kazni, ki veljajo za vse vernike, klerike in laike: cenzuro in zadostilne kazni. »Med zadostilnimi kaznimi, ki veljajo za klerika (diakona, duhovnika in ?kofa), je najhuj?a trajna odslovitev iz kleri?kega stanu. Uporablja se v primeru posebno hudih kr?itev.«
Izob?enje, ki ga kanonsko pravo uvr??a med cenzure, je kazen, s katero se kr??eni osebi – ki je storila prekr?ek (vklju?no s profanacijo evharistije, herezijo, shizmo, splavom, kr?itvijo spovedne mol?e?nosti s strani duhovnika) in vztraja v nepokor??ini – odvzamejo dolo?ene duhovne dobrine, dokler ne preneha biti v tem stanju in je opro??ena. Duhovne dobrine, ki so potrebne za kr??ansko ?ivljenje, so predvsem zakramenti. Izob?enje ima strogo »zdravilni« namen in je torej namenjeno duhovni oskrbi osebe, da bi se pokesala in bi tako lahko spet prejela dobrine, ki so ji bile odvzete.
Kanonsko pravo poleg cenzure pozna ?e zadostilne kazni, katerih namen je posebna pokora za zlo?in. Oprostitev kazni tukaj ni povezana le s storil?evim kesanjem ali priznanjem krivde, ampak z njegovo pokoro in popravilom ?kode. Zadostilne kazni pomenijo odvzem dolo?enih pravic, ki jih u?iva subjekt, za dolo?en, nedolo?en ali trajen ?as (npr. prepoved opravljanja ali odvzem slu?be ali polo?aja, ki ga zaseda), vendar mu ne prepre?ujejo dostopa do duhovnih dobrin, zlasti do zakramentov.
Potek postopkov
Nad?kof Filippo Iannone je v nadaljevanju pojasnil, da gre za »kazniva dejanja, ki zaradi svoje resnosti na podro?ju vere ali morale obravnava izklju?no Dikasterij za nauk vere«. Postopek, ki ga vodi dikasterij, je lahko dveh vrst: upravni in kazenski. V primeru upravnega postopka ima obsojenec po zaklju?ku postopka z zunajsodno kazensko odlo?bo mo?nost izpodbijati ukrep s prito?bo pri kolegiju za prito?be, ki je posebej ustanovljen pri istem dikasteriju. Odlok tega kolegija je dokon?en.
V primeru kazenskega postopka sodba po zaklju?ku razli?nih stopenj razsojanja postane pravnomo?na (res iudicata). V obeh primerih lahko obsojenec pri Dikasteriju za nauk vere vedno zaprosi za restitutio in integrum (tj. povrnitev prvotnega stanja). Prav tako je mogo?e zaprositi za revizijo v obliki pomilostitve; v tem primeru postopek obi?ajno vodi vrhovno sodi??e Apostolske signature, lahko pa je zaupan tudi drugim organom. Glede na zaupno naravo te vrste sporo?il je dr?avno tajni?tvo tisto, ki je odgovorno za usklajevanje razli?nih instanc in izdajo morebitnih odlo?b za izvajanje sprejetih dolo?b.
