杏MAP导航

Vatican News

Janez Pavel II. in duhovnik Jerzy Popie?uszko se verjetno nista nikoli sre?ala. Ko je sveti o?e leta 1983 od?el na Poljsko, je re?im kaplanu Solidarnosti zavrnil prepustnico, ki je bila potrebna. Pape? je na duhovnika Jerzyja, tako kot na vse duhovnike njegove generacije, mo?no vplival, kar je razvidno iz njegovih homilij. Janez Pavel II. je vedel za poslanstvo kaplana delavcev v Var?avi. Poznal je njegove homilije. Poslal mu je svoje pozdrave in tudi ro?ni venec, pred 3. novembrom 1984, ko so bile roke mrtvega duhovnika sklenjene v krsti.

Daritev, ki vodi v vstajenje

Janez Pavel II. je skupaj z drugimi Poljaki do?ivljal dramo ugrabitve duhovnika Jerzyja. Med splo?no avdienco in med molitvijo angelovega ?e??enja je povabil k molitvi zanj in apeliral na vest ugrabiteljev. Ko je pri?la novica, da so na?li duhovnikovo truplo, je pape? zelo kmalu razumel, da bo imelo to mu?eni?tvo odlo?ilen pomen v boju Poljske za neodvisnost.
Naslednji dan, 31. oktobra 1984, je med splo?no avdienco dejal: »Kristjan je poklican k zmagi v Jezusu Kristusu. Ta zmaga je nelo?ljivo povezana s kri?em. In ?e danes je zmagal, ?etudi le?i v zemlji.« Med drugo sredino avdienco pa je dodal: »Ta smrt je tudi pri?evanje. Molim za don Jerzyja Popie?uszka, ?e bolj pa molim za dobro, ki bo iz?lo iz te smrti, tako kot s kri?a vstajenje.

Pri?evanje v ?asu svobode

Pet let pozneje je bila Poljska prva dr?ava komunisti?nega bloka, ki si je ponovno pridobila svobodo. V teh novih razmerah je pape? Janez Pavel II. svoje rojake ponovno spomnil na dr?o duhovnika Jerzyja: »Naj govori pri?evanje tega duhovnika, ki ni zastarano, ki ni bilo pomembno samo v?eraj, ampak tudi danes. Morda danes ?e bolj,« je dejal pape? med splo?no avdienco 31. oktobra 1990.
Od tedaj dalje je omenjal pri?evanje tega duhovnika, da bi Poljakom pokazal, kak?en odnos naj imajo do Evrope in do sprememb, ki se v njej dogajajo. 14. februarja 1991 je med avdienco z Lechom Wa??so poudaril, da »Poljska nikoli ni izdala Evrope! ?utila je odgovornost do skupnosti evropskih narodov. Od nje je pri?akovala pomo?, vendar pa je znala zanjo tudi umreti«. V tem kontekstu je pape? spomnil na nepravi?en mir, ki ga je vzpostavila Jaltska konferenca. Poudaril je, da se narod s tem ni nikoli sprijaznil in ni popustil vsiljeni ideologiji in totalitarizmu. »Svoje dostojanstvo in pravice je branil z veliko te?avo in za ceno velikih ?rtev,« je dejal pape? in poudaril, da je bil simbol tega med drugim duhovnik Jerzy.

Zavetnik poljske prisotnosti v Evropi

Janez Pavel II. je kaplana Solidarnosti ponovno omenil nekaj mesecev pozneje, med svojim potovanjem v domovino. Takrat se je vklju?il v odprto polemiko s tistimi, ki so se zavzemali za vrnitev Poljske v Evropo. Poudaril je, da se Poljakom ni treba vrniti v Evropo, ker so ?e v njej. »Ni nam treba vstopiti vanjo, ker smo jo ustvarili in smo jo ustvarili z ve?jimi te?avami kot tisti, katerim jo pripisujejo ali ki si lastijo patent za evropskost, ekskluzivnost … Kot rimski ?kof ?elim protestirati proti tak?nemu opredeljevanju Evrope, zahodne Evrope. To ?ali veliki svet kulture, kr??anske kulture, iz katerega smo zajemali in ga soustvarjali, soustvarjali tudi za ceno na?ega trpljenja. … Evropsko kulturo so ustvarili mu?enci prvih stoletij, ustvarili so jo tudi mu?enci vzhoda zadnjih desetletij – in v zadnjih desetletjih tudi v na?i dr?avi. Ustvaril jo je don Jerzy. On je zavetnik na?e prisotnosti v Evropi za ceno darovanja ?ivljenja, tako kot Kristus. Tako kot ima Kristus pravico do dr?avljanstva v svetu, ima pravico do dr?avljanstva v Evropi, ker je dal ?ivljenje za nas vse« (Homilija v W?oc?awku, 7. junij 1991).

Da se na vesti ne bi raz?irila plesen

Zakaj je Janez Pavel II. v novih ?asih, po zlomu marksisti?nega totalitarizma, pri?evanju duhovnika Jerzyja pripisoval tako velik pomen? Na nek na?in je odgovor podal sam, ko je med ?e omenjeno avdienco leta 1990 navedel nekaj izjav duhovnika mu?enca: »Da bi ?lovek ostal duhovno svoboden, mora ?iveti v resnici. ?iveti v resnici pomeni pri?evati navzven, se v njej prepoznati in se je spominjati v vsaki situaciji. Resnica je nespremenljiva. Resnice ne more uni?iti tak?na ali druga?na odlo?itev, tak?en ali druga?en predpis« (31. oktober 1982. »Postavimo na prvo mesto ?ivljenje v Resnici, ?e no?emo, da bi na?a vest splesnela« (27. februar 1983).

Posebno zanimanje vatikanskih medijev

Velja omeniti izjemno zanimanje tedanjih vatikanskih medijev za ugrabitev in smrt poljskega duhovnika. Od 22. oktobra 1984 je L’Osservatore Romano vsak dan na prvi strani poro?al o dogajanju. »Celotna Poljska je v skrbeh za duhovnika Jerzyja Popie?uszka«; »Ure tesnobe na Poljskem zaradi duhovnika«; »Tesnoba za duhovnika Popie?uszka. Pape?: mir za Poljsko« ? to so bili naslovi v prvih dneh po ugrabitvi. 25. oktobra je vatikanski dnevnik na prvi strani poro?al o aretaciji ugrabiteljev in dan zatem o besedah generala Jaruzelskega, ki je ugrabitev obsodil. V naslednjih izdajah je L’Osservatore Romano navajal ponovne pape?eve pozive in odzive sveta, med katerimi so bile pomenljive besede kardinala Jean-Marieja Lustigerja, pari?kega nad?kofa: »?ivimo v dobi morilcev«.