杏MAP导航

Vatican News

Na brifingu v ponedeljek, 14. oktobra, so sodelovali naslednji udele?enci sinodalnega zasedanja: nad?kof Rige Zbig?evs Stankevi? (Latvija) – izpostavil je pomen cerkvene soodgovornosti; nad?kof Cyanguguja Edouard Sinayobye (Ruanda) – govoril je o spravi in edinosti v Ruandi; s. Gloria Liliana Franco Echeverri, predsednica Latinsko-ameri?ke konfederacije posve?enih oseb (CLAR) – spregovorila je o pomenu poslu?anja.

Prisluhniti izku?njam po svetu

Udele?enci zasedanja se ?e od petka popoldne posve?ajo poglavju delovnega dokumenta Instrumentum laboris z naslovom Poti, ki odpira teme o procesih odlo?anja, transparentnosti, odgovornosti in ovrednotenju. Pomembno je bilo sli?ati izku?nje s teh podro?ij, ki prihajajo s Kitajske, Arabskega polotoka, Amazonije, Sej?elskih otokov in Sahela, je dejala tajnica komisije za informiranje Sheila Pires. In prav te izku?nje »so izpostavile te?ave, kot so na primer te?ave pri iskanju skladnosti med kr??anskimi tradicijami in lokalnimi obredi ali lokalnimi civilnimi predpisi o zakonski zvezi«. Do tega prihaja tudi zato – kot je bilo re?eno v dvorani zasedanja – ker je »Cerkev v preteklosti zanemarjala raznolikost in komplementarnost med kulturami«. Obenem so bili predstavljeni primeri, kot sta Cerkvena konferenca Amazonije, ki daje glas razli?nim stvarnostim, ali izku?nje afri?ke Cerkve, ki ka?e veliko vitalnost.

Vklju?evanje otrok v Cerkev

V ve? govorih je bilo »veliko povedanega o pomenu vklju?evanja otrok v ?ivljenje Cerkve – ne samo govoriti o otrocih, ampak z otroki«. Izpostavljeno je bilo tudi: vrednotenje katehistov, pomen »poslu?anja mladih, saj se v?asih odlo?a in govori o nekih temah, medtem ko jih zanima kaj drugega«, vklju?evanje katoli?kih ?ol v proces evangelizacije in formacije, saj so pomemben vir za Cerkev. Opozorjeno je bilo, da je v nekaterih delih sveta katoli?ke ?ole prevzela dr?ava in uvedla programe, ki so v nasprotju s cerkvenim naukom.

Nasilje redovnic

V dvorani zasedanja je zelo odmevalo vpra?anje o nasilju, ki je povzro?eno s strani redovnih sester, tudi v ?asu formacije. Ne gre le za spolne zlorabe, ampak za zlorabe oblasti, vesti in duhovnosti, je dejala Pires. »Re?eno je bilo, da obstajajo redovnice, ki trdo delajo in si prizadevajo zlasti za najbolj ranljive, vendar te iste ?enske, ko se soo?ijo s vpra?anji spolnih ali drugih zlorab, ne izrazijo svoje skrbi« in »zaradi patriarhalnega odnosa dru?be mol?ijo«. V zvezi s tem je bilo predlagano, da »se v ?kofijah in ?kofovskih konferencah uvedejo postopki in sistemi za re?evanje teh problematik«. Drug predlog pa je bil »pregled pogodbene politike, da bi zagotovili dostojanstvo posve?enim ?enskam, pa tudi laikom na splo?no«.

Pomanjkanje ?enskih in lai?nih strokovnjakov pri formaciji duhovnikov

Re?eno je bilo, da »v ve?ini semeni?? pri formaciji duhovnikov manjka prisotnost posve?enih ?ensk ali laikinj, prav tako kot primanjkuje lai?nih strokovnjakov«. Poudarjeno je bilo, da »je udele?ba ?ensk temeljnega pomena, saj lahko vidijo stvari, ki jih drugi ne vidijo, zagotavljajo uravnote?eno formacijo in bogatijo splo?ni program za bodo?e duhovnike«.

Ruandski genocid je ?e vedno odprta rana

Poglejmo ?e, kaj so na ponedeljkovem brifingu povedali trije udele?enci sinode. Ruandski nad?kof Edouard Sinayobye je spomnil na genocid v Ruandi, ki ?e ni postal brazgotina, ampak je ?e vedno odprta rana: »Trideset let je dolga doba, a v resnici se zdi, kot da se je to zgodilo v?eraj. Posledice so ?tevilne in kot Cerkev poku?amo ozdraviti ljudi, ne glede na to, ali so ?rtve ali mu?itelji. U?imo se biti bratje in sestre.«

Govoril je o tem, kako Cerkev spremlja naporen poskus ponovnega rojstva in kaj sinodalna izku?nja pomeni za Ruando. »Tako kot so bili u?enci – kot beremo v Apostolskih delih – eno srce okoli Petra in Marije, mi do?ivljamo sinodalni zasedanje, zbrani okoli pape?a Fran?i?ka, ki je znamenje in karizma edinosti Cerkve,« je pojasnil in dodal, da je v ta sinodalni proces ume??ena tudi pot sprave in edinosti. Sinodo do?ivlja kot »nauk, ki nam daje svetopisemske in teolo?ke temelje za razumevanje, da smo eno. Pogovor o bratstvu nam pomaga razumeti, da smo bratje in sestre.« Sinodalnost tako postane »duhovni na?in ?ivljenja«. Nad?kof je tudi zatrdil, da je sinodalni proces pomagal okrepiti pastoralo, ki je izhodi??e za popravljanje ?love?kega in dru?benega tkiva, ki ga je raztrgal genocid.

Sinodalne poti

O formaciji, razlo?evanju, udele?bi in poro?anju pa je spregovorila s. Gloria Liliana Franco Echeverri, predsednica Latinsko-ameri?ke konfederacije posve?enih oseb (CLAR). Kot je povzela, je formacija »smiselna le, ?e jo izvajamo kot pri?evalci, ?e je celostna in izhaja iz antropolo?ke osnove, ?e je vklju?ujo?a in upo?teva realnost«. Razlo?evanje je »klju? do odgovora na teritorialni ravni«, »ponuja nam mo?nost razumeti, kaj Duh prosi«, saj je »stvarnost Cerkve raznolika, do?ivlja razli?ne trenutke in prioritete«. V razpravah v zadnjih dneh se je ponovno pokazal »pomen participativnih struktur«, je dejala Echeverri, ter vrednost transparentnosti »kot kulture in ne kot sredstva«, ki je sposobna »prodreti v na?ine identitete Cerkve«.

U?enje in izmenjava

Latvijski nad?kof Zbignevs Stankevi?s pa je izpostavil pomen poslanstva: »?e je cilj sinode osvoboditi darove in karizme vsake kr??ene osebe, morajo ?kofje, ?upniki in voditelji razli?nih skupin delovati v skladu s soodgovornostjo, ki jo je treba razumeti v duhovnem smislu. Ob sklicevanju na lastno izku?njo kot nad?kofa Rige, zlasti na izmenjavo dobrih pastoralnih praks, je msgr. Stankevi?s omenil razcvet evangelizacijskih ?ol v zadnjih letih in na splo?no pobud, ki spodbujajo evangelizacijo. Nazadnje je omenil pobudo »Bo?ja prenova« (Divine renovation), ki je nastala v Kanadi in je namenjena o?ivljanju ?upnij. Kot primer je navedel cerkveno skupnost, ki je skoraj izginila, zatem pa se je razcvetela v 80 duhovnikov in 800 prostovoljcev, dejavnih na razli?nih podro?jih. »Verjamem, da je treba pogledati, kje deluje Bo?ji Duh, in se u?iti ter deliti. Ne le med sinodo, ampak tudi po njej,« je dejal nad?kof.

Pomembnost poslu?anja

Ob koncu brifinga so novinarji imeli prilo?nost zastaviti vpra?anja. Prvo je bilo namenjeno s. Echeverri, in sicer, ali je poslu?anje, ki ga ta sinoda o sinodalnosti zelo poudarja, danes dinamika, ki se vse bolj uveljavlja v Latinski Ameriki in drugod. Odgovorila je, da so prav ta sinoda, sinoda o mladih leta 2018 ter sinoda o Amazoniji leta 2019 izpostavile pomen poslu?anja kot procesa humanizacije. Sinodalne izku?nje, do?ivete kot delavnice, omogo?ajo spremembo v na?inu poslu?anja drugih, saj se lahko v dru?bi veliko nau?imo, poslu?anje pa ponuja prilo?nosti za bolj spo?tljiv pristop k Bo?ji volji. Smo v procesu u?enja, je dodala in pojasnila, da poslu?anje postaja bistvena dejavnost v Cerkvi.

Kultura skrbi

V zvezi z vpra?anjem zlorab redovnic, ki je bilo obravnavano na zasedanju, je bilo postavljeno vpra?anje, ali bi se na tej sinodi lahko pove?ala ozave??enost o tem vpra?anju. Sheila Pires je pojasnila, da se to vpra?anje analizira in preu?uje, ali naj se vklju?i v kon?ni dokument sinode. Medtem ko se je s. Franco Echeverri ustavila pri potrebi po kulturi skrbi in pojasnila, da se resno dela na odnosih znotraj Cerkve, pri ?emer se opravljajo revizije tistih dr?, ki niso v skladu z Jezusovim slogom. Po njenem mnenju posve?eno ?ivljenje redovnic ne sme ostati na stranskem tiru, sinodalni proces pa omogo?a, da se posvetimo mo?ni kulturi skrbi. Nad?kof Stankevi?s pa je poudaril, da vpra?anje zlorab redovnic zadeva to sinodo, saj je ovira za poslanstvo Cerkve, ker prizadene ljudi, zato se je treba z njim soo?iti.

Sadovi sinodalne poti

Na vpra?anje, kako so sinodalni proces sprejeli v Ruandi, je ?kof Sinayobye pojasnil, da je Cerkev vse povabila na skupno pot in da je to sporo?ilo pomemben prispevek k spravi v dr?avi. Duhovniki, posve?ene osebe ter laiki so se sre?ali z mnogimi ljudmi, obiskali so ?ole, zapore, kjer je veliko zapornikov, obto?enih zlo?ina genocida. Pogovor s temi ljudmi o odpu??anju je prilo?nost, ki jo ponuja sinodalni proces, je sklenil ruandski ?kof, tudi zaradi svetopisemskih osnov, ki jih sinoda ponuja za edinost in spravo.