Mehika, za bla?enega razgla?en Moisés Lira Serafín
Vatican News
Slovesno sveto ma?o z obredom beatifikacije – potekala je 14. septembra 2024 – je v baziliki Gvadalupske Matere Bo?je vodil prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov kardinal Marcello Semeraro. V homiliji je spregovoril o duhovnem otro?tvu in duhovnem o?etovstvu kot dveh temeljnih zna?ilnostih novega mehi?kega bla?enega.
Duhovno otro?tvo
Ena od zna?ilnosti bla?enega Moisésa Lire Serafína je bila ta, da je »v sebi poustvaril podobo Kristusa Sina, krotkega in poni?nega«, ter »to Jezusovo obli?je ponudil v posnemanje tudi svojim duhovnim h?eram, misijonarkam brezmade?ne Marije, ter jih tako vodil po poti duhovnega otro?tva«. O Bogu je govoril kot »pravi sin« in kot »pravi o?e« in to z ne?nostjo, ki je bila osupljiva. Kot je dodal kardinal Semeraro, je »O?e ime Boga, ki nas ga je Jezus ne le nau?il, ampak nam ga je tudi podaril kot dedi??ino«.
Kardinal je izhajal iz Jezusovih besed: »Kdor se torej poni?a kot ta otrok, bo najve?ji v nebe?kem kraljestvu« (Mt 18,4). Navedel je sv. Bernarda, ki je dejal, da »mali, ki ga moramo videti in posnemati, je Jezus, ki je bil krotak in v srcu poni?en«. Spomnil pa je tudi na sv. Ciprijana, ki je rekel: »Kako velika je ljubezen Gospoda Jezusa, kako velika je njegova dobrota do nas! ?elel je, da bi pri molitvi v njegovi navzo?nosti klicali Boga na enak na?in, kot ga je klical on, to je O?e, in ?elel je, da bi se imeli za Bo?je otroke, tako kot je on sam Bo?ji Sin. Kako bi si upali to re?i v svoji molitvi, ?e nam Jezus sam tega ne bi dovolil? In tako se moramo tudi mi spomniti in vedeti, da ko Boga imenujemo 'O?e', se moramo tudi obna?ati kot njegovi otroci, da bi tako, kot se mi veselimo, ko Boga imenujemo O?e, tudi on na?el veselje v vsakem izmed nas.«
Bla?eni Moisés pa do tega duha »sina« ni prispel po lahko poti. Ko je bil star komaj pet let, mu je umrla mama, zatem se je moral nenehno seliti zaradi o?etovega dela, ki se je pozneje ponovno poro?il in sina zaupal v oskrbo kurata. »Kljub vsemu je ostal vesel, razigran in ?aljiv. V tem je na? bla?eni lahko predstavljen tudi kot vzor mnogim ljudem, ki so imeli ?ustveno revno otro?tvo in mladost,« je dejal kardinal Semeraro. Moisés je bil namre? zelo veselega zna?aja. Bilo je o?itno, da »je njegovo veselje izhajalo iz notranjosti, zagotovo iz njegovega trdnega odnosa z Bogom«. »Njegovi redovni bratje so pri?ali, da je bilo njegovo veselje kombinacija razli?nih vrlin in da je bil njegov cilj osre?evati druge.« Tudi proti koncu svojega zemeljskega ?ivljenja, ko so ga pestile mnoge bolezni, se je rad ?alil in se trudil, da ne bi bil drugim v breme. Temelj njegovega veselja je bilo »vedno izpolnjevati Bo?jo voljo, kot je to po?el Jezus: to je bil njegov vir veselja«. »Tako je bla?eni Moisés ?ivel 'majhnost', o kateri nam govori evangelij.«
Duhovno o?etovstvo
Kardinal Semeraro je spregovoril ?e o duhovnem o?etovstvu bla?enega Moisésa, ki je imel posebno karizmo za duhovno vodstvo, ki jo je uresni?eval pri obhajanju zakramenta spovedi – posve?al se mu je od ?est do osem ur na dan – ter pri spremljanju mnogih ljudi, ki jih je usmerjal tudi pri ?ivljenjski izbiri. »Njegovo duhovno otro?tvo se je tu spremenilo v duhovno o?etovstvo, s katerim je v srca vlival mir, zaupanje v Boga in varnost. Ni ru?il, ampak dvigoval duha, so rekli o njem, in to je potreba, ki jo danes v Cerkvi zelo ?utimo,« je poudaril kardinal.
Spomnil je, da bo oktobra v Rimu potekalo zasedanje ?kofovske sinode, ter izpostavil, da je »sinodalna Cerkev Cerkev, ki poslu?a, ki je sposobna sprejemati in spremljati«. Zato je »nadvse primerno o?iviti slu?bo poslu?anja in spremljanja«. Potrebna so »odprta vrata skupnosti, skozi katera lahko ljudje vstopijo, ne da bi se po?utili ogro?ene ali obsojene«. Gre za slu?bo, ki ne more biti rezervirana samo za duhovnike. Ima namre? »prero?ki zna?aj«, saj »sta poslu?anje in spremljanje obi?ajna razse?nost za vse kr??ene«. To so »dela usmiljenja, o katerih govori kr??ansko izro?ilo«.
Bla?eni Moisés, pripro?njik za dana?nji ?as
Semeraro je ob koncu homolije spomnil na besede pape?a Fran?i?ka, izre?ene 12. decembra 2022, na praznik Gvadalupske Marije. Dejal je, da ?ivimo v »trpkem ?asu, polnem drobcev vojne, nara??ajo?e nepravi?nosti, lakote, rev??ine in trpljenja«. Vendar je dodal, da »?eprav se to obzorje zdi mra?no in zastra?ujo?e, z napovedmi ?e ve?jega uni?enja in opusto?enja, nas bo?anska vera, ljubezen in prizanesljivost u?ijo in nam govorijo, da je tudi to ugoden ?as odre?enja, v katerem nam Gospod po Devici Mariji ?e naprej daje svojega Sina, ki nas kli?e, da bi bili bratje in sestre, da bi odlo?ili sebi?nost, brezbri?nost in antagonizem, ter nas vabi, da hitro prevzamemo skrb drug za drugega, da se pribli?amo bratom in sestram, ki jih je na?a potro?ni?ka in apati?na dru?ba pozabila in zavrgla«. Pri vsem tem nam lahko pomagata tudi zgled in pripro?nja bla?enega Moisésa, je sklenil kardinal Semeraro.
?ude? za beatifikacijo
?ude? na pripro?njo Moisésa Lire Serafína, ki je bil potreben za beatifikacijo, se je zgodil leta 2004. Rosi Maríi Ramírez Mendoza so zdravniki v 22. tednu nose?nosti potrdili, da ima otrok v njejem telesu hude razvojne anomalije in ji predlagali splav. Rosa ga je zavrnila. Ravno takrat je brala knjigo o poklicanosti v duhovni?tvo Bo?jega slu?abnika Moisésa, za?ela k njemu moliti in devet dni zapored prosila za ozdravitev svojega ?e nerojenega otroka. Med pregledom v ?estem mesecu nose?nosti je zdravnik na svoje za?udenje sporo?il, da je anomalija izginila in da je otrok zdrav. Rosa María je 6. septembra 2004 rodila Lissette Sarahí, popolnoma zdravo deklico.
