Iz predora vojne v predor bratstva
Andrea Tornielli
Obstajajo predori vojne in terorja, v katerih se skrivajo vojaki, uporniki in talci. Obstajajo pa tudi predori, ki so ustvarjeni za prijateljsko povezovanje ljudi razli?nih veroizpovedi. V D?akarti si nasproti stojita mo?eja Istiqlal, najve?ja v jugovzhodni Aziji, in katoli?ka katedrala Marijinega vnebovzetja; stojita si blizu, a ju lo?uje tripasovna cesta. Stari podhod je bil obnovljen, okra?en z umetni?kimi deli in spremenjen v »predor bratstva«, da bi povezal kraj, kjer muslimani molijo, in kraj, kjer kristjani obhajajo evharistijo. V svetu, ki je v plamenih, kjer se bijejo vojne, o katerih poro?ajo mediji, in tiste, ki so pozabljene, kjer se zdi, da prevladujeta nasilje in sovra?tvo, moramo najti poti prijateljstva, staviti na dialog in mir, saj smo »vsi bratje«. O tem nam pri?uje Petrov naslednik, graditelj mostov.
Fran?i?ek se danes odpravlja v Azijo in Oceanijo, na najdalj?e potovanje svojega pontifikata: iz Indonezije – najve?je muslimanske dr?ave na svetu – v Papuo Novo Gvinejo, nato nazaj v Vzhodni Timor in nazadnje v Singapur. Romanje, da bi bil blizu kristjanom tam, kjer so »majhna ?reda«, kot v Indoneziji, ali kjer predstavljajo skoraj celotno prebivalstvo, kot v Vzhodnem Timorju. Potovanje, da bi se sre?al z vsemi in ponovno potrdil, da nismo obsojeni na zidove, ovire, sovra?tvo in nasilje, saj lahko ?enske in mo?ki razli?nih verstev, etnij in kultur ?ivijo skupaj, se spo?tujejo in sodelujejo.
?eprav je bil obisk Azije in Oceanije na?rtovan ?e pred ?tirimi leti in nato prelo?en zaradi pandemije, ima danes prero?ki pomen. Rimski ?kof se v slogu svetnika iz Assisija, ?igar ime nosi, predstavlja neoboro?en, brez namer osvajanja ali prozelitizma, ?eljan le pri?evanja o lepoti evangelija, tako da bo ?el vse do Vanima, mesta z devet tiso? du?ami, ki se razprostira nad Tihim oceanom.
To je tisto, kar je spodbudilo njegovega predhodnika Pavla VI., ki je 29. novembra 1970 z majhnim letalom prispel do Apie v neodvisni Samoi, da bi na majhnem in trhlem oltarju v Leulumoegi obhajal ma?o za nekaj sto oto?anov. To je tudi spodbudilo Janeza Pavla II., da je ve?krat obiskal ta del sveta in 20. novembra 1986 v Singapurju o »pravem bistvu« Jezusovega nauka dejal: »Ljubezen se velikodu?no odziva na potrebe ubogih in jo zaznamuje usmiljenje do trpe?ih. Ljubezen je pripravljena nuditi gostoljubje in je zvesta v te?kih ?asih. Vedno je pripravljena odpu??ati, upati in na ?aljivko odgovoriti z blagoslovom. »Ljubezen nikoli ne mine« (1 Kor 13,8). Zapoved ljubezni je jedro evangelija.
