Slova?ka, za bla?enega razgla?en Ján Havlík
Vatican News
Ján Havlík (1928–1965) je bil semeni??nik Misijonske dru?be svetega Vincencija Pavelskega. 11 let je pre?ivel v zaporu in na prisilnem delu v rudnikih urana. Po prestani kazni je bil izpu??en kot neozdravljivo bolan ?lovek. Njegove sanje so bile, da bi postal duhovnik misijonar. Zaradi ne?love?kega ravnanja je umrl pri 37 letih. O delu v rudnikih urana je neko? povedal sojetniku: »Po?utim se, kot da imam tu poslanstvo. Noben misijonar si ne bi mogel ?eleti bolj?e in bolj zahtevne naloge.«
Kard. Semeraro: ?lovek upanja in vzor zvestobe Kristusu
»Bla?eni Ján Havlík je bil ?lovek upanja in to je bil od vsega za?etka. Prav krepost upanja je bila tista, zaradi katere je njegova poklicanost rasla in se ohranjala. Znamenje upanja je ?e odlo?itev, da postane? u?enec svetega Vincencija Pavelskega. Ta svetnik je namre? ime upanja za uboge, trpe?e in zapu??ene,« je dejal kardinal Semeraro med homilijo. Tudi bla?eni Havlík je bil »son?ni ?arek za tiste, ki so ga sre?ali«. »Bil je izredno prijazen,« je povedala neka pri?a. »V njem je bilo tiho veselje. Iz?areval je globoko duhovno ?ivljenje.« Druga pri?a je izjavila, da je temeljna poteza njegove osebnosti bila ljubezen: »Ján je svojo duhovno globino na najintenzivnej?i mo?ni na?in izra?al tako, da je delil trpljenje drugih in jih spodbujal k upanju.«
Bil je ?rtev re?ima, ki je ?elel uni?iti vero, zlasti katoli?ko Cerkev in njene duhovnike. »Vsemu temu je na? bla?eni nasprotoval z zvestobo Bogu, zvestobo svoji poklicanosti, izbiro ljubezni do bli?njega. V svoji poklicanosti je vztrajal tudi med krutim zaporom.«
»Ta vzor zvestobe je danes uradno predlagan slova?ki Cerkvi, a tudi vsem kristjanom ter tistim, ki si prizadevajo za ?lovekovo dostojanstvo in svobodo vesti. V tem je ravno aktualnost te beatifikacije, saj je v mnogih primerih in celo v razli?nih okoli??inah te?ko, v?asih celo juna?ko, ostati zvest Kristusu,« je dejal kardinal Semeraro.
Kratek ?ivljenjepis bl. Jána Havlíka
Ján Havlík se je rodil 12. februarja 1928 v Vl?kovanyju na Slova?kem v zelo revni dru?ini. Leta 1943 je vstopil v apostolsko ?olo kongregacije svetega Vincencija Pavelskega v Banski Bystrici in leta 1949 za?el noviciat.
Zaradi komunisti?nega preganjanja so leta 1950 zaprli apostolsko ?olo in Ján se je moral zaradi »politi?ne prevzgoje« preseliti v Kostolno, nato pa delati na gradbi??u jezu v Puchovu in v dr?avnem podjetju v Nitri. Hkrati je naskrivaj nadaljeval versko formacijo, dokler 29. oktobra 1951 niso aretirali predstojnikov in semeni??nikov. Po zelo ostrem zasli?anju in mu?enju je bil 5. februarja 1953 zaradi veleizdaje obsojen na 14 let zapora in odpeljan najprej v delovno tabori??e v Ostrovu, nato pa v P?íbramu. V prito?benem postopku so mu kazen zni?ali na deset let.
Te?ke razmere v zaporu so resno ogrozile njegovo telesno zdravje. Ko so ga jeseni 1958 obto?ili, da je bil del podzemnega zdru?enja zapornikov, se je branil, da je za nekatere zapornike izvajal le dejavnosti evangelizacije in molitve. Zaradi tega so mu h kazni dodali ?e eno leto zapora. Interniran je bil v zaporu v Pragi, nato v zaporu Valdice in zatem preme??en nazaj v pra?ki zapor. Nazadnje je bil zaprt v Ilavi, 29. oktobra 1962 pa je bil po prestani kazni izpu??en na prostost. Njegovo telesno stanje je bilo zelo resno in nepopravljivo ogro?eno. Umrl je nenadne smrti 27. decembra 1965 v Skalici na Slova?kem.
