杏MAP导航

Vatican News

Sveti o?e se podaja na najdalj?e in tudi najbolj naporno potovanje v svojem pontifikatu. Kardinal Tagle je zatrdil, da gre za »znamenje njegove o?etovske bli?ine tistim, ki jih imenuje bivanjske periferije«. Opraviti tako naporno potovanje je za pape?a »dejanje poni?nosti pred Gospodom« in »pokor??ine poslanstvu«.

Svet, sestavljen iz razli?nih svetov

Kardinal Tagle, ki prihaja s Filipinov in torej dobro pozna Azijo, pravi, da je to »svet, sestavljen iz razli?nih svetov«. »Kot Azijec vidim, da potovanja v Azijo odprejo misli in srce za prostrana obzorja ?love?tva in ?love?ke izku?nje. Tudi kr??anstvo se v Aziji utele?a na razli?ne, zame presenetljive na?ine. Vedno me presenetijo na?ini, na katere se evangelij izrazi in utelesi v razli?nih ?love?kih kontekstih,« zatrjuje.

V dr?avah, kamor se odpravlja pape?, so kr??anske skupnosti skoraj povsod manj?ina, »mala ?reda«.  Majhne Cerkve na Vzhodu nas lahko veliko nau?ijo, izpostavi kardinal Tagle. V Evropi, na primer, Cerkev kljub vsemu u?iva dolo?en kulturni, dru?beni in celo civilni »status« spo?tovanja. A tudi v mnogih dr?avah Zahoda se vra?amo k izku?nji Cerkve kot majhne ?rede. Dobro je pogledati krajevne Cerkve v vzhodnih dr?avah, da bi videli, kako se ?lovek obna?a, ko je v polo?aju majhnosti. V mnogih od teh dr?av se ponavlja izku?nja prvih apostolov, Jezusovih u?encev.

Kard. Luis Antonio Tagle

Indonezija

Kardinal Tagle v nadaljevanju spregovori o posamezni dr?avi pape?evega potovanja, najprej o Indoneziji. »Indonezija je dr?ava, ki le?i na arhipelagu, zato so kulturne, jezikovne, gospodarske in dru?bene razmere zelo raznolike. Je tudi dr?ava z najve?jim ?tevilom muslimanskega prebivalstva na svetu. In velik dar Svetega Duha indonezijski katoli?ki skupnosti je so?itje, ki ne zanika razli?nosti. Upam, da bo pape?ev obisk dal nov zagon bratstvu med verniki razli?nih verstev.«

Nevede nekaj primerov tega bratskega sobivanja. Na primer, da je zemlji??e, na katerem stoji katoli?ka univerza, dar prvega dr?avnega predsednika. »Gre za mo?no sporo?ilo, ki dokazuje, kako so vsi sprejeti kot bratje in sestre.« Spomni se tudi, da mu je ?kofovska konferenca med pripravami za dan azijske mladine dodelila dva pomo?nika, ki sta bila muslimana in sta svoje naloge opravljala z veliko predanostjo.

Papua Nova Gvineja

Cerkev v Papui Novi Gvineji je mlada Cerkev, ki pa je vesoljni Cerkvi ?e dala mu?enca Petra To Rota. Je ve?kulturna dr?ava z razli?nimi plemeni, ki ob?asno pridejo v medsebojne konflikte. Vendar je to dr?ava, kjer je raznolikost lahko prednost. ?e opustimo predsodke, lahko tudi v plemenskih kulturah najdemo ?love?ke vrednote, ki so blizu kr??anskim idealom. Na Papui Novi Gvineji ?e vedno obstajajo kraji, kjer je narava popolnoma neokrnjena. Kardinal spomni, da je bil v Papui Novi Gvineji pred dvema letoma in izvedel, da ljudje ?e vedno pijejo vodo neposredno iz reke. Kar je v razvitih dr?avah danes nemogo?e.

Vzhodni Timor

Tretja oceanska dr?ava, ki jo bo obiskal pape?, je Vzhodni Timor, ki meji na Indonezijo. Gre za dr?avi, ki sta se v preteklosti borili, zdaj pa sta v miru. Kardinal doda, da gre za »krhek mir, ki pa je po zaslugi obeh, kot ka?e, trajen«. Odnos med krajevno Cerkvijo in vlado je zelo dober. Lokalna oblast podpira tudi cerkvene vzgojno-izobra?evalne dejavnosti. Tagle je mnenja, da »je bila Cerkev med vojno za neodvisnost ena od referen?nih to?k za prebivalstvo. Prebivalci Vzhodnega Timorja pravijo, da jih je vera v Kristusa podpirala v letih boja za neodvisnost.«

Singapur

Na koncu bo sveti o?e obiskal ?e Singapur, eno najbogatej?ih dr?av na svetu. »?udovito je videti ljudi, ki so v le nekaj letih in z omejenimi sredstvi dosegli tako visoko raven strokovnosti in tehnolo?kega napredka, tudi zaradi svojega ?uta za disciplino. Singapurska vlada vsem verskim skupnostim zagotavlja svobodo ter jih varuje pred napadi in nespo?tljivimi dejanji. Prekr?ki zoper vero se strogo kaznujejo. Ljudje ?ivijo na varnem, prav tako tudi turisti. Vendar je potrebno ravnovesje. Zgodovina nas u?i, da je treba paziti, da uporaba zakonov ne bo na koncu v nasprotju z vrednotami, ki naj bi jih zakoni varovali.«

Misijonarstvo in mu?eni?tvo

Kardinal Tagle spregovori ?e o zgodovini kr??anstva v teh dr?av, ki je povezano z misijonskim delom, to pa se danes v?asih opredeljuje kot izraz kulturnega in politi?nega kolonializma. »Obstaja te?nja in sku?njava, da bi zgodovino, zlasti misijonsko, brali z dana?njimi kulturnimi shemami in misijonarjem, ki so ?iveli pred stoletji, vsiljevali svoje poglede. Namesto tega je treba zgodovino brati mirno. Misijonarji so dar za Cerkev. Pokorni so samemu Kristusu, ki je svojim u?encem naro?il, naj gredo na vse konce sveta oznanjat evangelij, in jim obljubil, da bo vedno z njimi. V?asih so nekateri narodni voditelji med kolonizacijskimi procesi misijonarje odpeljali v razli?ne kraje. Toda ti misijonarji so ?li evangelizirat, ne pa da bi kolonizatorji z njimi manipulirali in jih izkori??ali. Mnogi duhovniki, misijonarji, redovniki so delovali v nasprotju s strategijami svojih oblasti in bili mu?eni.«

Misijonarstvo je tesno povezno z mu?eni?tvom. Kardinal Tagle navede ?tudijo o verski svobodi, ki je pokazala, da se je v dr?avah, kjer sta obstajala ustrahovanje in preganjanje, ?tevilo krstov pove?evalo. Kjer obstaja dejanska mo?nost mu?eni?tva, se vera ?iri. Tudi tisti, ki niso verni, se spra?ujejo: od kod vsa ta mo?, ki jih sili, da darujejo svoja ?ivljenja? To je evangelij v delovanju. Na? namen, tudi Dikasterija za evangelizacijo, je pomagati krajevnim Cerkvam, ne pa jim vsiljevati druga?en na?in razmi?ljanja ali kulturo, ki je druga?na od njihove.«