杏MAP导航

Vatican News

»?eprav ni trenutna praksa« Dikasterija za nauk vere, »da bi se izra?al o nadnaravnem zna?aju ali bo?anskem izvoru nadnaravnih pojavov in domnevnih sporo?il, imajo izrazi, za katere je Estelle predstavila, da prihajajo od Device Marije, posebno vrednost, ki nam omogo?a, da sredi te duhovne izku?nje opazimo delovanje Svetega Duha«.

To pi?e kardinal Victor Manuel Fernández v pismu, naslovljenem na nad?kofa Bourgesa v Franciji, Jérôma Daniela Beaua, ki ga je odobril pape? Fran?i?ek v ?etrtek, 22. avgusta 2024, in s katerim daje soglasje za nadaljevanje postopka glede predlaganega odloka »nihil obstat« v zvezi z »Na?o Gospo usmiljenja«, ki jo ?astijo v sveti??u Pellevoisin, majhnem mestu v osrednji Franciji, kjer naj bi leta 1876 revna slu?kinja Estelle Faguette imela razli?na prikazovanja Device Marije.

Priporo?ena pobo?nost

Prefekt Dikasterija za nauk vere ugotavlja, da ne samo, da »ni nobenih doktrinarnih, moralnih ali drugih ugovorov proti temu duhovnemu dogodku«, s katerim lahko verniki »pristanejo na preudaren na?in« (Pravilnik, ?l. 22). , 1), »da je v tem primeru pobo?nost, ki ?e cveti, ?e posebej priporo?ljiva za tiste, ki se je prostovoljno ?elijo dr?ati«, saj se najde »pot duhovne preprostosti, zaupanja, ljubezni, ki bo zelo dobro dela vsem in kar »bo gotovo dobro za vso Cerkev«.

Estellino pismo Devici

Estelle se je rodila 12. septembra 1843 v zelo revni dru?ini. Da bi preskrbela sebe in svoje star?e, je najprej delala kot perica, nato pa kot gospodinjska pomo?nica. Hudo je zbolela in njeno ?ivljenje je bilo ogro?eno. Na tej to?ki se je odlo?ila, da bo Mariji napisala iskreno pismo za svoje okrevanje, da bo lahko ?e naprej podpirala svoje revne star?e. Njene besede – pi?e kardinal – »napravijo globok vtis zaradi svoje preprostosti, jasnosti in poni?nosti. Estelle pripoveduje o trpljenju, ki ga je povzro?ila njena bolezen. Ne hvali se s kr??anskim duhom sprijaznjenosti. Nasprotno, razlo?i svoj notranji odpor do bolezni, ki je prekri?ala njene ?ivljenjske na?rte«. Toda na koncu se vedno zaupa Bo?ji volji. Ona ?eli samo pomagati o?etu in materi z vso mo?jo, ki ji je ?e preostala. »Gre za velikodu?no predanost drugim, s tem ?ivljenjem, ki se uporablja za skrb za druge. In to se je najbolj dotaknilo srca Matere«, ki »zna prepoznati vse dobro, kar se skriva za na?imi besedami«.

?ude?no ozdravljenje

Mlada ?enska pravi, da so se februarja 1876, v starosti 32 let, za?ela prva prikazovanja: petega, kot je obljubila Marija, je popolnoma ozdravela. Estelle je zelo jasna glede tega, kar se je zgodilo: Devica je dobila ozdravitev od svojega Sina. Vse se pripisuje Kristusu. Kristus je tisti, ki je usli?al materino pripro?njo. Gre za ozdravitev – poudarja kardinal Fernández –, ki jo je nad?kof Bourgesa 8. septembra 1893 s soglasjem takratnega svetega oficija potrdil kot ?ude?no.

Nekaj ??sporo?il od Marije

V svojih sporo?ilih Marija izkazuje Estelle vso svojo bli?ino in ne?nost s spodbudnimi besedami: »Ni?esar se ne boj, ti si moja h?i«. »?e mi ?eli? biti na voljo, bodi preprosta«. »Pogum, nevidno bom ob tebi […] Nima? se ?esa bati«. »Za svojo slavo izbiram majhne in ?ibke«. In potem spodbude k miru: »Pomiri se, h?i moja, potrpi, malo bo? trpela, a jaz sem tukaj«. »Rada bi, da si ?e mirnej?a [...] Potrebuje? po?itek«. Povabilo, namenjeno tudi Cerkvi: »V Cerkvi ni miru, ki si ga ?elim«.

Tiha prisotnost

Pogosto – pravi kardinal prefekt – »?e bolj kot nekaj Marijinih besed presene?a njena tiha navzo?nost, tiste dolge ti?ine, kjer Materin pogled zdravi du?o«. Estelle pi?e: »Moj Bog, kako lepa je bila! Dolgo je bila nepremi?na, ne da bi karkoli rekla [...] Po tej ti?ini me je pogledala. Ne vem, kaj sem ?utila; kako sre?na sem bila!«, »Ni? mi ni rekla. Potem me je pogledala z veliko ne?nostjo in od?la«. »Ko me je gledala, je bila vedno nasmejana«. »Kak?na lepota in kak?na sladkost!« »Kak?na prijaznost v njenih o?eh in kak?no usmiljenje!«

?kapulir s podobo Kristusovega srca

»Izku?nja v Pellevoisinu – nadaljuje prefekt Dikasterija za nauk vere – je marijanska, a hkrati mo?no kristolo?ka«. Taka je »velika pro?nja, ki jo Devica naslovila na Estelle, naj raz?irja ?kapulir s podobo Kristusovega Srca. Veliko Marijino sporo?ilo pa je povabilo, da se obrnemo na to ljube?e Gospodovo Srce«. Ko je Marija pokazala Estelle ?kapulir presvetega Srca Kristusovega, je rekla: »Zakladi mojega Sina so ?e dolgo odprti [...] Ljubim to pobo?nost«.

Estelle je sprejela to pro?njo za ?irjenje pobo?nosti do Srca Gospodovega. »Kristusovo Srce – pravi kardinal – ni nikoli brezbri?no, pusti, da se ga dotakne na?a iskrena in ljube?a pro?nja, ?e posebej, ko je Mati tista, ki se dotakne njegovega Srca«. Estellino ?ivljenje je teklo naprej v poni?nosti med ?tevilnimi preizku?njami, obto?bami in klevetami. Leta 1925 je vstopila v dominikanski tretji red. Umrla je v Pellevoisinu 23. avgusta 1929 v starosti skoraj 86 let.

Pooblastila pape?ev

Kardinal spominja, da so razli?ni pape?i dovolili pobo?nosti, povezane z Na?o Gospo usmiljenja, znano tudi pod nazivom Vseusmiljena Mati. Leta 1892 je Leon XIII. podelil odpustke romarjem, ki so prispeli v Pellevoisin, leta 1900 pa je priznal ?kapulir Svetega Srca. Benedikt XV. je leta 1915 ob prejemu ?kapulirja izjavil, da je »Pellevoisin izbrala Sveta Devica kot poseben kraj za ?irjenje svojih milosti«. Leta 1922 je bila za ?upnijo Pellevoisin 9. septembra dovoljena votivna ma?a k Devici. V vseh teh letih – pravi kardinal Fernández – je v tistih, ki so ?iveli to pobo?nost, vzcvetelo »veliko lepih sadov vere in ljubezni«.