Kardinal Erd?: ?Vera je najpomembnej?a stvar v ?ivljenju?
Deborah Castellano Lubov - Vatikan
»Vera je najpomembnej?a stvar v ?ivljenju, zato slu?iti veri drugim, prena?ati vero, pou?evati vero in predvsem skrbeti zanjo v liturgiji, so najve?je stvari v ?ivljenju.« Tako je kardinal Peter Erd?, nad?kof Esztergoma- Budimpe?ta, primas Mad?arske, komentiral prepri?anje, ki je navdihnilo njegovo poklicanost. V tem intervjuju za Radio Vatikan - Vatican News, kardinal govori o svoji osebni poti vere, ki jo je gojil v svoji doma?i dru?ini, v ?asu komunizma, in predanost svojega ljudstva glede praznika Marijinega vnebovzetja in praznika svetega ?tefana, ki ga na Mad?arskem praznujejo 20. avgusta. Ve? kot polovica Mad?arske je kristjanov, pojasnjuje, in po komunisti?nem re?imu vera daje seme upanja za Evropo, ki vse bolj izgublja svoje korenine.
Va?a eminenca, ?ez nekaj dni bo Mad?arska praznovala praznik svetega ?tefana. Kateri so glavni dogodki na sporedu? In zakaj je ta praznik tako pomemben?
Sveti ?tefan je bil prvi kr??anski kralj dr?ave. Med njegovo vladavino, pred 1000 leti, je bila Mad?arska pokristjanjena z metodami, ki niso bile ostre, temve? so temeljile bolj na prepri?anju in organiziranju. Sv. ?tefan pomeni tudi enotnost mad?arske dr?ave. Zato ne samo katoli?ki verniki, ampak vsi spo?tujejo njegov lik, saj se ta praznik praznuje tudi na dr?avni ravni. Kar zadeva program, se vsako leto dan za?ne z voja?kim dejanjem: novi ?astniki prise?ejo. Potem so tu politi?ni dogodki, popoldne pa verski, potem sveta ma?a pred baziliko svetega ?tefana in potem velika procesija z njegovo relikvijo, desnico tega prvega svetega kralja, ki je ostala ohranjena. Po procesiji v poznih ve?ernih urah vedno sledi tudi ognjemet. Dan se sklene z ljudskim praznovanjem.
Kako bi tujcu razlo?ili, kdo je za Mad?are sveti ?tefan? In zakaj je njegovo ?a??enje tako raz?irjno v Cerkvi?
Za Mad?are na splo?no je to kralj, ki je imel kr??anska na?ela ne samo zaradi smotrnosti. Postal je kristjan kot njegov o?e, princ Géza, a tudi iz osebnega prepri?anja. Zato je naredil vse za krepitev kr??anske kulture in kr??anskega pogleda na svet. Na Mad?arskem je to pomenilo tudi gospodarski razvoj in nov odnos do ljudstev okoli nas. Zato so zgodovinarji prepri?ani, da je bilo od te velike odlo?itve odvisno pre?ivetje Mad?arov kot naroda. Sveti ?tefan je ?elel, da bi Mad?ari vstopili v veliko dru?ino kr??anskih ljudstev Evrope. To je bila velika odlo?itev, saj je kralj prosil za misijonarje, zlasti z Zahoda. V ?asu njegovega ?ivljenja kr??anski zahod in vzhod ?e nista bila lo?ena. ?tefan je umrl leta 1038, torej pred vzhodnim razkolom. In zato ga tudi v pravoslavni cerkvi ?astijo kot svetnika in apostola, ki je spreobrnil svoje ljudstvo.
Lik svetega ?tefana nas popelje nazaj v za?etke zgodovine Mad?arske kot kr??anske dr?ave. Zdi se, da se v drugih evropskih dr?avah ta povezava s svojimi zgodovinskimi koreninami, zaznamovanimi s kr??anstvom, izgublja. V?asih se te korenine celo zdijo izpodbijane, odstranjene ali zanikane. Kaj menite o tem kulturnem trendu?
Za nas ostane temeljna okro?nica Mit Brennender Sorge, ki jo je leta 1937, pred za?etkom II. svetovne vojene, objavil pape? Pij XI., v kateri je natan?no dolo?eno, da narodi kot kulturne skupnosti s svojim jezikom, svojim spominom, lastnimi strukturami in lastno kulturo, predstavljajo resni?no vrednoto, pripadajo bogastvu stvarstva, zato so dragi Stvarniku. Na ve? mestih v Svetem pismu najdemo, da bo tudi ob poslednji sodbi Gospod sodil ljudi. Tudi ljudstva, ne le posameznike. Zato imajo ljudstva dolo?eno vlogo v velikem Bo?jem na?rtu, pa vendar narodi ne predstavljajo najvi?je vrednote. Tak?en pogled na narode bi bil malikovanje, zato vedno i??emo ravnovesje, ki ga nakazuje pape?ki nauk. In ta nauk se zdi aktualen ?e danes.
Kak?na je v tem scenariju vrednost praznovanja kr??anske vere na javen in slovesen na?in, kot v primeru praznika sv. ?tefana?
Javno in zasebno nista lo?ljiva v ?lovekovem ?ivljenju, v ?ivljenju dru?b, kajti odlo?itve, tudi zasebne, lahko vplivajo na dru?bo in obratno. In potem javni prostor, ulice, trgi, nikoli ne ostanejo prazni. Se pravi, ni mogo?e, da ne obstajajo simboli, ki izra?ajo neko vizijo sveta. Tudi v ?asu komunizma je bilo veliko kipov, marsikaj, kar je izra?alo komunisti?ni pogled na svet. V Albaniji, na primer, si je dal diktator Enver Hoxha zgraditi piramido v sredi??u Tirane. Javni prostor torej ne ostane popolnoma prazen. In kr??anski simboli? Cerkve na primer ka?ejo, da so dolge generacije spoznavale, da vsakdanje ?ivljenje ni vrhovno obzorje, ampak obstaja vi?je obzorje, ki daje pomen in vrednost malim stvarem v na?em ?ivljenju. Zato je pomembno vsake toliko pomisliti vsaj med velikimi prazniki na to realnost.
Mladi Mad?ari danes morda niso imeli enakih te?av, s katerimi so se soo?ale prej?nje generacije, kot je va?a, pri ?ivljenju in pri?evanju vere v ?asih, ko je politi?na oblast ?elela iztrebiti kr??anstvo iz narodne identitete. Kaj vam je v tistem te?kem obdobju, ko ste bili mladi, pomagalo, da niste izgubili vere?
Najprej so bili to moji star?i, na?a dru?ina, saj doma nismo samo molili, pogovarjali smo se o verskih praznikih, skupaj smo hodili v cerkev, o?e nas je u?il tudi katehezo. In potem smo izvedeli, da moj o?e, ki je bil pravnik, ne more opravljati svojega poklica, ker je veljal za preve? vernega. Moja mama, u?iteljica, ni mogla pou?evati, ker je veljala za preve? verno. In tako smo videli, kaj je v ?ivljenju najpomembnej?e. Zagotovo je bila vera na prvem mestu. In tako vsega tega moji star?i niso do?ivljali na tragi?en na?in, ampak na naraven na?in, torej v naravnosti verovanja, da je Bog najvi?ji. In da je vera najpomembnej?a stvar v na?em ?ivljenju.
To kar vi pripovedujete, da so bili va?i star?i katoli?ani in tega niso skrivali in da jim je komunisti?ni re?im prepovedal opravljanje poklica, kaj je to pomenilo za vas? Je bil primer? Je to igralo vlogo, ko ste sprejeli duhovni?ki poklic? Povejte nam tudi, kako ste v podobnem kontekstu odkrili svojo poklicanost ...
Vsekakor. ?e je vera najpomembnej?a stvar v ?ivljenju, potem je slu?enje veri drugim, prena?anje vere, pou?evanje vere in predvsem skrbeti zanjo v bogoslu?ju najve?ja stvar v ?ivljenju. Najpomembnej?e stvari, ki jih ?lovek lahko naredi in tudi najbolj koristne, so za zveli?anje drugih. To je glavna motivacija, ki sem jo ?util ?e kot de?ek. In tako sem postopoma pri?el do odlo?itve, da vstopim v semeni??e.
Pape? Fran?i?ek je ?elel, da bi bilo leto?nje leto pred jubilejem posebno leto molitve. Kako do?ivljate leto?nje leto?
Moje molitveno ?ivljenje se je za?elo, ko sem bil v srednji ?oli. Dan sem vedno za?el s Himno ljubezni iz Prvega pisma svetega Pavla Korin?anom in dan kon?al z molitvijo Te Deum. Tako je molitev dala okvir mojim dnevom. Moj duhovni o?e mi je priporo?il, naj malo premi?ljujem o Svetem pismu: ne ve? kot 10 minut, vedno, vsak dan. Odlomek iz Nove zaveze mi je tudi v veliko pomo? pri orientaciji v ?ivljenju v tem letu molitve, ki sedaj poteka.
Potem so v ?kofiji osebni programi, skupni programi, ro?ni venec je vsako prvo soboto ob 10. uri zjutraj in je molitev pred baziliko svetega ?tefana, na trgu, kjer mo?ki kle?ijo in tako molijo. Ro?ni venec je veliko pri?evanje pred svetom. Nato je v cerkvi ve?no ?e??enje, adoracija vsak dan, od 8. do 18. ure. V drugi cerkvi, v cerkvi Svetih angelov, je ves dan – tudi pono?i – nenehno ?e??enje. Poleg tega organizira Skupnost Emmanuel vsak prvi petek ob 18. uri v ?upniji sv. Kristine molitveni ve?er z ma?o in tudi mo?nostjo spovedi. Tudi vsak ?etrtek od 20.00 do 5.00 v petek zjutraj je adoracija v baziliki svetega ?tefana. Potem pa mo?nosti spovedi pri fran?i?kanih. Vsak dan od 6. do 22. ure je mo?na spoved. Prav tako je vsako prvo soboto molitev ro?nega venca in sveta ma?a za dru?ine in mlade. Trenutno posku?amo identificirati cerkve, v katerih bo mogo?e pridobiti odpustke, ki jih daje Sveti sede?.
?e se za trenutek vrnemo k sv. ?tefanu in prazniku Marijinega vnebovzetja. Vemo, da je imel sv. ?tefan veliko pobo?nost do Marije. Imate kak?ne ?elje za ta praznik? Imate kak?ne posebne misli za te dni?
Da, sveti ?tefan je svojo krono in dr?avo posvetil Mariji. Mad?arska je bila prva dr?ava, ki je bila po izro?ilu posve?ena Mariji, zato jo na Mad?arskem ?astijo kot zavetnico na?ega ljudstva. Veseli nas spoznanje, da je ?e veliko drugih ljudstev, ki so medtem izbrala Devico Marijo za svojo zavetnico, kajti ista Mati ima lahko ve? otrok.
