V pripravi na jubilejno leto. Grob apostola Pavla
Vatican News
V za?etku tretjega tiso?letja se je za?elo ponovno zanimanje za Pavla iz Tarza, k ?emur so pripomogla nova izredna odkritja: v rimskih katakombah sv. Tekle so na?li , ob 29. junija 2009 pa je pape? Benedikt XVI. potrdil, da je znanstvena raziskava pokazala, da posmrtni ostanki, ki so jih na?li v grobu, pripadajo svetemu Pavlu.
Znanstveno raziskovanje
Natan?na analiza sarkofaga je bila mogo?a s pomo?jo posebne sonde in je razkrila naslednje elemente: ostanke dragocene lanene tkanine ?krlatne barve, prepredene s ?istim zlatom, blago modre barve z lanenimi nitkami, zrna rde?ega kadila ter beljakovinske in apnen?aste snovi. Poleg tega so bili najdeni tudi zelo majhni ko??ki kosti. Strokovnjaki, ki niso vedeli za njihovo poreklo, so z raziskavo z radioaktivnim ogljikom ugotovili, da gre za osebo, ki je ?ivela med 1. in 2. stoletjem. »Zdi se, da to potrjuje soglasno in nesporno izro?ilo, da gre za posmrtne ostanke apostola Pavla,« je dejal pape? Benedikt XVI. in dodal, da ga je to odkritje »globoko ganilo«.
Grob, ki ni bil nikoli odprt
Kot je za vatikanske medije povedal p. Lodovico Torrisi, magister novincev v opatiji svetega Pavla zunaj obzidja, kjer od 8. stoletja dalje ?ivijo benediktinci, »grob nikoli ni bil odprt, saj bi vibracije med odstranjevanjem pokrova, stik s svetlobo in kisikom lahko uni?ili oziroma razgradili to, kar je ostalo od Pavlovega telesa«.
Sarkofag in verige
Danes so pod glavnim oltarjem bazilike vidni kamni sarkofaga, ki so ga leta 2006 odkrili raziskovalci. V neposredni bli?ini neprenehoma gori svetilka, ki ka?e na svetost kraja. Nad sarkofagom so v skrinji iz brona in stekla shranjene verige, v katere je bil apostol Pavel vklenjen v rimskem zaporu. Prisotne so bile ?e v baziliki iz 4. stoletja, na praznik svetih Petra in Pavla, 29. junija, pa jih vsako leto nosijo v slovesni procesiji.
Skozi re?etko je mogo?e videti marmorno plo??o velikosti 2,12 x 1,27 metra. Na njej je napis PAULO APOSTOLO MART in ima tri odprtine: eno okroglo in dve kvadratni. Izvira iz 4. ali 5. stoletja in pri?a o kultu, ki je bil prisoten na tem kraju vse od za?etka, ?e preden je bila zgrajena cerkev. Skozi odprtine so spu??ali trakove iz blaga: ko so se ti dotaknili groba, so postali t.i. kontaktne relikvije (relikvije tretjega reda).
Od Tarza do Rima
Pavel, ki so ga judje zaprli, je leta 61 pri?el v Rim, da bi mu tam sodili kot rimskemu dr?avljanu. Rodil se je kot jud z imenom Savel in je imel rimsko dr?avljanstvo kot vsi prebivalci Tarza, njegovega rojstnega mesta v Kilikiji, na jugu dana?nje Tur?ije. Ko se je preselil v Jeruzalem, je postal zaupnik judovskega velikega zbora in pozneje zagrizen preganjalec kristjanov. Na poti v Damask leta 36 se je spreobrnil, ko je sre?al vstalega Gospoda.
Mu?eni?tvo zunaj obzidja
Sveti Pavel je umrl mu?eni?ke smrti, vendar pa glede na to, da je bil rimski dr?avljan, ni bil kri?an tako kot sveti Peter in mnogi drugi, ampak je bil obglavljen. Kot je povedal p. Torrisi, se je to zgodilo pribli?no ?tiri kilometre stran od kraja pokopa. Danes na tem mestu stoji opatija Treh fontan, poleg nje pa je tudi cerkev, v kateri je celica, kjer so obsojenci pre?iveli zadnjo no? pred izvr?itvijo kazni. Zgodovinarji ?e vedno niso razumeli, zakaj se je njegovo mu?eni?tvo zgodilo prav tu. Pavel je bil obglavljen med letoma 65 in 67, v ?asu cesarja Nerona.
Trije izviri
Glava je trikrat padla na tla in po izro?ilu so se na teh treh mestih ?ude?no pojavili trije vodni izviri: prvi vro?, drugi mla?en in tretji hladen, zato ?e danes temu kraju re?ejo »Tri fontane«. Na cesti, ki vodi mimo opatije trapistov, vidimo tlakovce, podobne tistim iz anti?nega Rima, ki spominjajo na pot, ki jo je Pavel prehodil pred usmrtitvijo. Napis na pro?elju cerkve mu?eni?tva svetega Pavla, ki je bila zgrajena v 5. stoletju, leta 1599 pa jo je obnovil arhitekt Giacomo Della Porta, se glasi: »S. Pauli Apostoli martyrii locus ubi tres fontes mirabiliter eruperunt« (kraj mu?eni?tva sv. Pavla, kjer so ?ude?no privreli trije izviri). V cerkvi so vidne tri ni?e, ki so bile zgrajene nad vsakim izmed izvirov: razdalja med njimi je enaka, postavljene pa so na razli?nih vi?inah. Leta 1950 so zaradi urbanizacije in posledi?nega onesna?evanja podtalnice pretok vode zaprli.
Sveti Pavel je navadno upodobljen z me?em, kar nakazuje, kako je branil Bo?jo besedo. Da bi branil evangelij, je pod me?em tudi umrl, kot pogumen bojevnik.
Glavi Petra in Pavla
Izro?ilo pravi, da je po smrti z obglavljenjem za Pavlov pokop poskrbela rimska matrona Lucina, kristjanka: polo?ili so ga v sarkofag in pokopali ob cesti Via Ostiense, pribli?no ?tiri kilometre stran od kraja mu?eni?tva. Kot je dejal opat Torrisi, je imela Lucina v lasti del ozemlja na poganskem pokopali??u, ki je ?telo pribli?no 5.000 grobov. Izkopavanja so potrdila obstoj te nekropole z grobnicami ter jamami za revne in za osvobojene su?nje. Pavlovo glavo so na?li kasneje in je shranjena v baldahinu nad glavnim oltarjem bazilike svetega Janeza v Lateranu skupaj z glavo apostola Petra, ki je pokopan v vatikanski baziliki. Po rimskem martirologiju sta bila umorjena na isti dan.
Peter in Pavel skupaj v katakombah
Sicer pa so v ?asu preganjanja njune posmrtne ostanke iz grobov prenesli na varno v katakombe svetega Sebastijana. O tem pri?ajo napisi in votivni darovi, ki so jih odkrili na arheolo?kem najdi??u na Apijski cesti. Pozneje so relikvije obeh rimskih zavetnikov vrnili na kraja, kjer sta bila pokopana.
Pavlov grob takoj postal romarski kraj
Tudi Pavlov grob je takoj postal romarski kraj za vernike, ki so sem prihajali k molitvi in v ?ast svetniku postavili spominsko obele?je (cella memoriae). ?tevilni kristjani so ?eleli biti pokopani v njegovi bli?ini, zato se je nekropola postopoma iz poganske spremenila v kr??ansko. ?tevilni epigrafi v latin??ini, gr??ini in hebrej??ini so danes razstavljeni na stenah kri?nega hodnika opatije svetega Pavla zunaj obzidja.
Po Torrisijevih besedah so med razli?nimi obnovitvenimi deli, izkopavanji in utrjevanjem temeljev bazilike na?li ?tevilne poganske in kr??anske grobove in predmete, ve?inoma je ?lo za vi?je dru?bene sloje. Med najdragocenej?imi predmeti, ki so bili na tem obmo?ju najdeni leta 1838, je Dogmati?ni sarkofag iz 4. stoletja, ki ga hranijo v Vatikanskih muzejih.
Tri bazilike
Potem ko je cesar Konstantin leta 313 z Milanskim ediktom kristjanom zagotovil svobodo veroizpovedi, je ?elel na dostojen na?in po?astiti tudi spomin na apostola Pavla. Leta 324 je na mestu, kjer je bil pokopan, zgradil baziliko, katere temelj je ?e danes viden ob vzno?ju pape?kega oltarja. Svetnikovo telo je bilo najprej polo?eno v bakreno krsto. Sveti??e, ki sprva ni bilo zelo veliko, so kasneje pove?ali cesarji Teodozij, Arkadij in Valentinijan II., tako da je nastala velika bazilika s petimi ladjami.
Mojstrovine, ki so pre?ivele po?ar
V 12. in 13. stoletju so se v baziliki zvrstili veliki umetniki, kot sta Pietro Cavallini, ?igar freske so bile uni?ene, in Arnolfo di Cambio, avtor baldahina, ki je skupaj z dragocenim Vassallettovim sve?nikom za velikono?no sve?o pre?ivel uni?ujo? po?ar, ki je julija 1823 v eni no?i uni?il baziliko.
Po?ar in obnova
Vzrok po?ara ni znan, nekateri so ga pripisali bakli, ki so jo morda brez nadzora pustili delavci, ki so popravljali streho. Dan po nesre?i so se Rimljani zgrinjali, da bi videli, kaj je ostalo od cerkve. Prizor je bil opusto?en in pretresljiv, opisal ga je tudi francoski pisatelj Stendhal.
25. januarja 1825 je pape? Leon XII. z okro?nico »Ad plurimas« vernike povabil, naj sodelujejo pri obnovi sveti??a. Na njegov poziv so se mno?i?no odzvali ne le katoli?ani, temve? ves svet: bloke malahita in lapis lazulija je podaril car Nikolaj I., stebre in okna iz najbolj?ega alabastra pa egiptovski kralj Fouad I. Obnovljeno baziliko je posvetil pape? Pij IX. 10. decembra 1854.
Pavel in ekumenizem
Kot je znano, se je Pavlovo oznanjevanje od judov raz?irilo na vsa ljudstva: v Arabiji, Mali Aziji, Makedoniji, na Cipru in v Gr?iji je ustanovil ?tevilne kr??anske skupnosti. Na njegova potovanja spominja relikvija palice, ki jo hranijo v muzeju bazilike, ki nosi njegovo ime.
Pater Torrisi je ob tem dodal, da »Pavla ?astijo tako kristjani kot nekristjani in je bistvena osebnost na podro?ju enosti kristjanov«. V baziliki potekajo ekumenske slovesnosti in dogodki. V opatovem stanovanju je 25. januarja 1959 pape? Janez XXIII. kardinalom naznanil, da bo sklical drugi vatikanski ekumenski koncil.
Leta 2006 je Benedikt XVI. izpolnil tudi ?eljo svetega Janeza Pavla II. in atenskemu patriarhu Kristodoulosu izro?il dva ?lena verige apostola Pavla.
Sveti Pavel in jubilej
Na poti k polnemu ob?estvu med kristjani pa imajo pomembno mesto tudi sveta vrata bazilike svetega Pavla, ki jih bo pape? odprl 5. januarja prihodnje leto. »Zgrajena so bila v Carigradu in podarjena leta 1070. Prvotno so stala na glavnem vhodu, vendar jih je po?ar po?kodoval in zmanj?al njihovo velikost, zato so jih prestavili na stranski vhod,« je ?e povedal p. Torrisi. Hkrati je izrazil upanje, da bodo »verniki, romarji in turisti z vsega sveta na tem kraju do?iveli lepo izku?njo globokega spreobrnjenja in vere, povezanosti in stika z Gospodom prek pri?evanja apostola Pavla«.
