V pripravi na jubilejno leto. Bazilika svete Marije Velike
Vatican News
Cerkev stoji na mestu na gri?u Eskvilin, ki ga je v no?i na 5. avgust leta 359 pobelil sneg. Pred tem se je Marija v sanjah prikazala pape?u Liberiju, 36. Petrovemu nasledniku, in patriciju Janezu ter jima naro?ila, naj na kraju, kjer bo naslednje jutro le?al sneg, zgradita sveti??e, ki bo posve?eno njej. Kot je za Vatican News povedal msgr. Ivan Ricupero, ki je odgovoren za bogoslu?ne slovesnosti v pape?ki baziliki Marije Velike, je bila prvotna cerkev veliko bolj skromna, imela je samo eno ladjo. »Vse ostalo je bilo dodano skozi stoletja. Pape? Sikst III. je leta 432 slavolok zmage in ladjo bazilike okrasil z mozaiki.
Drugi Betlehem
Z istim pape?em je sveti??e takoj dobilo simbolni pomen »drugega Betlehema«. V njem so namre? iz kamnov iz Svete de?ele zgradili molitveni prostor, ki je bil reprodukcija votline Jezusovega rojstva. Poleg tega je leta 644 tedanji jeruzalemski patriarh sveti Sofronij pape?u Teodorju I., ki je bil po rodu iz Jeruzalema, podaril relikvije jasli oz. cunabulum.
Dragocena relikvija
Gre za pet letvic iz lesa divje smokve betlehemskih jasli ter trakove, v katere je bilo po izro?ilu ovito Jezusovo telo po rojstvu. Danes jih hranijo v dragocenem kristalnem relikviariju, okra?enem s srebrnimi basreliefi, ki ga je v za?etku 19. stoletja izdelal Giuseppe Valadier in se nahaja v kripti pod glavnim oltarjem. Ta prostor je pape? Pij IX. okrasil z ve? kot 70 razli?nimi vrstami marmorja, nanj pa spominja mogo?en kip, ki prikazuje kle?e?ega pape?a, ki gleda proti mozaiku v apsidi, na katerem je upodobljeno kronanje Device Marije.
Prva ma?a na sveti ve?er
Ni torej naklju?je, da so prebivalci Rima predvsem v bo?i?nem ?asu pogosto romali v liberijansko baziliko, stoletja imenovano Sancta Maria ad Praesepem (sveta Marija pri jaslicah). Radi so jo obiskovali tudi pape?i in vladarji. Marsikdo ne ve, da se je prav v tej baziliki prvi? obhajala ma?a na sveti ve?er, kasneje pa se je ta obi?aj prenesel in raz?iril po vsem svetu.
Ve? stoletij je pape? 24. decembra zve?er tukaj vodil sveto ma?o. Ob tem je msgr. Ricupero povedal, da so vse do za?etka pandemije relikvije med petjem slave na sveti ve?er nosili v procesiji. Lani pa so se odlo?ili, da bodo v bo?i?nem ?asu relikviarij izpostavili v ?a??enje.
Prenos molitvenega prostora
Starodavni molitveni prostor z relikvijami jasli, ki se je prvotno nahajal v desni ladji bazilike, je bil s pomo?jo kompleksnega sistema ?kripcev in vitlov, ki ga je zasnoval arhitekt Domenico Fontana, prestavljen pod veli?asten tabernakelj iz pozla?enega brona v kapeli Najsvetej?ega Zakramenta, ki jo je leta 1590 dal zgraditi pape? Sikst V. v skladu z dolo?bami tridentinskega koncila.
Videnje sv. Kajetana in nova ma?a sv. Ignacija
V kapeli se nahaja tudi nagrobni spomenik pape?a Siksta V.: upodobljen je v molitveni dr?i, njegov pogled pa je usmerjen v srednjeve?ki oltar nad molitvenim prostorom, kjer so bile neko? relikvije. Tam je imel sv. Kajetan Tienski na bo?i?ni ve?er leta 1517 misti?no videnje: prikazala se mu je Marija in mu v naro?je polo?ila novorojeno Dete. Prav ta dogodek ga je spodbudil, da je ob prihodu v Neapelj za?el upodabljati in ?iriti jaslice po cerkvah in domovih. Leta 1538 pa je na istem kraju svojo novo ma?o obhajal sveti Ignacij Lojolski. ?elel je, da bi se to zgodilo v Betlehemu, vendar zaradi razli?nih okoli??in ni bilo mogo?e. Zato je svojo zaobljubo izpolnil v cerkvi svete Marije Velike, ki je veljala za »rimski Betlehem«.
Najstarej?i kipi jaslic na svetu
Poleg relikvij betlehemskih jasli so v baziliki na ogled tudi kipi jaslic, ki veljajo za najstarej?e na svetu. Leta 1289 jih je po naro?ilu prvega fran?i?kanskega pape?a Nikolaja IV. izdelal Arnolfo Di Cambio, in sicer manj kot sedemdeset let po tem, ko je sveti Fran?i?ek v Grecciu uprizoril ?ive jaslice.
Od te edinstvene mojstrovine srednjeve?ke kiparske umetnosti je ohranjenih pet marmornih kipov: sveti Jo?ef, dva stoje?a kralja, en kle?e? kralj, glavi vola in osla, ter Marija z Jezusom, ki sedi na skali in je ve?ja od ostalih figur, v vi?ino meri pribli?no en meter. Sledovi pigmenta na kamnu pri?ajo o tem, da so bile prvotne figure obarvane, ni pa znano, koliko je bilo vseh kipov.
Bazilika v pripravi na jubilej
Kakor so ob Jezusovem rojstvu pastirji po angelovem naro?ilu od?li v betlehemsko votlino, bodo v svetem letu mnogi romarji obiskali baziliko Marije Velike, ki jo nekateri imenujejo tudi Betlehem Zahoda. Njihov pogled bodo pritegnili ?tevilni mozaiki, dragocene slike in kipi ter relikvije Marijinega pla??a, slame in dela plenice, s katero je bil ovit Jezus.
Salus Populi Romani in Matteo Ricci
Pomemben bo tudi postanek pri ikoni Salus Populi Romani (Re?iteljica rimskega ljudstva), ki naj bi bila po izro?ilu delo svetega Luka, zavetnika slikarjev, novej?e ?tudije pa jo uvr??ajo v obdobje med 9. in 11. stoletjem. Kot je pojasnil msgr. Ricupero, gre za podobo, ki je zelo draga pape?em, »posebej Fran?i?ku, ki pride sem na za?etku in koncu vsakega svojega apostolskega potovanja. Pobo?nost do te Marije je zelo raz?irjena tudi med jezuiti: le redki vedo, da je Matteo Ricci pred odhodom v misijone na Kitajsko od pape?a prejel majhno kopijo te ikone, ki jo je vzel s seboj«.
Zadnje raziskave na relikvijah leta 2018
Klju?ni trenutek med obiskom najstarej?e Marijine bazilike pa bo za romarje ob jubileju postanek v molitvi pred relikvijami jasli pod glavnim oltarjem. Zadnje znanstvene raziskave na njih so bile opravljene leta 2018, ko je pape? Fran?i?ek ?elel podariti enega izmed delcev relikvij kustodiji Svete de?ele. Pokazale so, da cvetni prah, ki se nahaja na njih, izhaja s podro?ja Betlehema in iz Jezusovega ?asa. Gre za potrditev tega, kar je veljalo ?e stoletja in o ?emer je bil prepri?an tudi sveti Hieronim, katerega posmrtni ostanki so shranjeni prav v tej cerkvi.
Vrata, ki vodijo k skrivnosti u?love?enja
Pape? bo sveta vrata bazilike Marije Velike odprl 1. januarja 2025, na slovesni praznik Marije Bo?je Matere. Kot je dejal msgr. Ricupero, viri pri?ujejo o tem, da so ?e leta 1390 obstajala sveta vrata, skozi katera so verniki lahko vstopili, da bi prejeli dar odpustkov. Obisk te bazilike, povezane z Jezusovim rojstvom, je po njegovih besedah »za romarje in turiste prilo?nost, da se pribli?ajo veliki skrivnosti u?love?enja«.
