杏MAP导航

Vatican News

Smrt in pokop apostola Petra

Sveti Peter je bil kri?an v Neronovem cirkusu, ki se je deloma nahajal tudi na podro?ju, kjer danes stoji vatikanska bazilika. Po tem, ko so ga sneli s kri?a, so njegovo telo polo?ili v zemljo na pokopali??u v neposredni bli?ini, kjer je bilo pokopanih veliko anonimnih in revnih ljudi, kot je bil tudi sam. Vendar pa so na njegov grob takoj za?eli romati verniki, mnogi so ?eleli biti pokopani v njegovi bli?ini. Skozi stoletja so bili nad njim postavljeni vedno bolj veli?astni spomeniki: najprej preprosta ni?a, t.i. Gajeva trofeja, ki jo je Konstantin obdal s spomenikom iz marmorja, sledila je ureditev Gregorja Velikega (590-604), nato ni?a palijev z mozaikom Kristusa iz 9. stoletja, oltar Kalista II. (1123) ter oltar z Borrominijevim baldahinom, ki ga je pape? Klemen VIII. posvetil leta 1594.

Dokaz, da gre za Petrov grob

Pape? Pij XII. se je leta 1939 odlo?il za za?etek arheolo?kih izkopavanj. Ta so bila te?avna tako zaradi vojne kot tudi zaradi objektivnih razmer. V novoletnem sporo?ilu 23. decembra 1950, ob koncu svetega leta, je pape? Pij XII. dejal, da so raziskave dokazale, da gre resni?no za grob svetega Petra, »prvaka apostolov«.

Profesor Vincenzo Fiocchi Nicolai s Pape?kega in?tituta za kr??ansko arheologijo je za vatikanske medije povedal ve? o omenjenih odkritjih. Najprej je poudaril, da je veliko elementov, ki potrjujejo prisotnost Petrovega groba. »Tik pod oltarjem iz konca 16. stoletja so v osi z oltarjem, torej pod kupolo, na?li srednjeve?ki oltar in zatem ?e ?udovit spomenik iz marmorja – gre za neke vrste skrinjo, v katero je Konstantin vklju?il ni?o, ki ozna?uje grob, ki se nahaja pod njo. Okoli so ?e druge grobnice, ki segajo v zadnja desetletja 1. in za?etek 2. stoletja po Kristusu.«

Pisni viri

Po Nicolaievih besedah so grafiti na ni?i zelo pomembni, saj pri?ajo o pobo?nosti prvih vernikov rimske skupnosti, ki so hodili na ta kraj. Gre za znameniti tropayon, o katerem pi?e Evzebij iz Cezareje, ki v svojih zapisih govori o Gaju (verjetno duhovniku in zagotovo Rimljanu). Ta je v odgovoru na izjave Prokla, ki je zanikal obstoj grobov Petra in Pavla v Rimu, zapisal: »Lahko ti poka?em trofeji apostolov, ki sta ustanovila to Cerkev, torej rimsko Cerkev. ?e bo? ?elel priti v Vatikan ali na cesto, ki vodi v Ostijo, ti bom pokazal ti trofeji«. Kot je pojasnil profesor, so bile trofeje spomeniki, ki ozna?ujejo grob apostola mu?enca, ki je z mu?eni?tvom premagal smrt. Na podlagi arheolo?kih podatkov je bilo ugotovljeno, da ni?a izhaja iz 60-ih let 2. stoletja.

»Peter je tukaj«

O prisotnosti Petrovega groba pri?ajo tudi grafiti. Nahajajo se na znamenitem rde?em zidu, najbolj pomenljiv med njimi pa je Petros eni (Peter je tukaj). Ta se sicer ne nana?a na grob, ampak na kraj, kamor je bila kasneje polo?ena skrinjica s kostmi. Ostale grafite je te?ko razvozlati, zagotovo pa gre za imena, vzklike, pro?nje ter kristolo?ka znamenja, ki pri?ajo o tem, da je bil grob zelo obiskan.

Ali gre res za Petrove kosti?

Izkopavanja med letoma 1939 in 1958 so potrdila, za gre za Petrov grob, vendar pa pod Gajevo trofejo ni bilo kosti. »Na?li so tudi ?katlo, vstavljeno v votlino, izkopano v steni grafitov. Natan?en ?as ni znan, vsekakor pa gre za obdobje preden je Konstantin ni?o obdal z marmorjem, ki je ?e danes viden v klementinski kapeli.«

Pribli?no deset let pozneje je arheologinja Margherita Guarducci po pri?evanju enega izmed delavcev, ki so izkopavali v prvih letih raziskovanja, na?la kosti. Ta delavec je trdil, da so neko? med rednim ?i??enjem brez vednosti ?tirih arheologov, ki so vodili izkopavanja, v skladi??e odnesli kosti in jih polo?ili v leseno ?katlo. Gre za delce, na katerih je bila opravljena antropolo?ka preiskava. Ugotovili so, da pripadajo odraslemu mo?kemu, ki je bil verjetno Petrov sodobnik.

»Vesela novica«

Med splo?no avdienco 26. junija 1968 je pape? Pavel VI. spomnil na raziskave in ?tudije ter dejal, da »imamo razlog, da verjamemo, da je bilo najdenih nekaj, a svetih posmrtnih ostankov prvaka apostolov, Simona, Jonovega sina, ribi?a, ki ga je Kristus imenoval Peter, tistega, ki ga je Gospod izbral za temelj svoje Cerkve in mu je zaupal klju?e svojega kraljestva s poslanstvom, da do njegovega poslednjega prihoda v slavi pase in zbira svojo ?redo, odre?eno ?love?tvo.«

Relikvije podarjene kot simbol enotnosti Cerkve

Na bronastem relikviariju z devetimi ko??ki kosti, ki je pripadal pape?u Pavlu VI. in ga je pape? Fran?i?ek leta 2019 na praznik svetih apostolov Petra in Pavla podaril carigrajskemu patriarhu, je zapisano, da gre za kosti, ki »naj bi pripadale bla?enemu apostolu Petru«.