Sveta vrata: pomen in zgodovina
Vatican News
Jezus je vrata
Skozi sveta vrata bo stopilo na milijone vernikov. Spominjajo na Kristusa, ki je odre?il ?love?tvo, in je o sebi dejal: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, bo re?en«, kakor beremo v 10. poglavju Janezovega evangelija. Posebej pomenljivo je dejstvo, da se lahko skozi sveta vrata samo vstopi, ne more pa se izstopiti.
Obred odprtja svetih vrat bazilike svetega Petra zaznamuje za?etek jubileja, ki vernikom ponuja »izredno pot« za njihovo du?o. Sveta vrata se nahajajo tudi v preostalih treh glavnih rimskih bazilikah in v razli?nih romarskih cerkvah, kjer je s posebnim pape?evim dovoljenjem mogo?e prejeti popolni odpustek.
Prva sveta vrata
Verjetno je bil pape? Martin V. tisti, ki je prvi? v zgodovini jubilejev odprl sveta vrata: to je bilo leta 1423 in sicer v baziliki svetega Janeza v Lateranu. Vendar pa so najstarej?a sveta vrata obstajala ?e pred prvim jubilejem v zgodovini, ki ga je leta 1300 razglasil pape? Bonifacij VIII.: gre za vrata na levi steni Marijine bazilike Collemaggio v L’Aquili. Segajo v konec 14. stoletja in so povezana z odpustkom, ki ga je leta 1294 uvedel pape? Celestin V. ?e danes jih odprejo za en dan, in sicer 28. avgusta zve?er do naslednjega ve?era.
Sveta vrata vatikanske bazilike
Natan?nega podatka o letu, kdaj so bila postavljena sveta vrata vatikanske bazilike, ni na voljo. Kot je pojasnil Pietro Zander, vodja oddelka za nekropolo in umetni?ka dela v Upravi bazilike svetega Petra, je gotovo, da »obstajajo ?e ve? stoletij«. Nedvomno so bila prisotna ?e v prvotni Konstantinovi in srednjeve?ki baziliki. Za jubilejno leto 1475 jih je dal zgraditi pape? Sikst IV. in sicer na istem mestu, kjer se nahajajo sedanja sveta vrata: bila so in so manj?a od drugih ter so vodila v desno stransko ladjo bazilike blizu molilnega prostora Janeza VII., ki je bil okra?en z zelo starimi mozaiki in v katerem je bila neko? relikvija svetega Obli?ja.
Svetopisemski prizori in grbi pape?ev
Sveta vrata vatikanske bazilike se odprejo izklju?no ob jubilejih. Ti so sprva potekali vsakih 50 let, od leta 1475 dalje pa vsakih 25 let. Sedanja sveta vrata so razmeroma novo bronasto delo toskanskega kiparja Vica Consortija. Pod vodstvom teologa Manlia Savellija so bila izdelana v livarni Marinelli v Firencah za jubilej leta 1950. Po dvesto letih so zamenjala stara lesena vrata, ki jih je 24. decembra 1749 slovesno odprl pape? Benedikt XIV. Visoka so 3,60 metra in ?iroka 2,15 metra, na njih pa so upodobljeni prizori iz Svetega pisma in grbi pape?ev, ki so vodili Cerkev, kadar so se obhajala sveta leta. Teh je bilo v zgodovini 30, vklju?no s ?estimi izrednimi jubilejnimi leti, med katerimi je bilo zadnje leto usmiljenja 2015-2016.
Izdelana v devetih mesecih
Kot je nadalje dejal Zander, naro?ilo za dana?nja sveta vrata sega v leto 1949. Consorti, ki se je rodil v Sieni leta 1902 in umrl leta 1949, jih je izdelal v devetih mesecih: toliko ?asa, kot traja nose?nost, in toliko ?asa kolikor je Michelangelo potreboval za izdelavo Pietà. Za izdelavo trojih vrat bazilike, ki naj bi nadomestila obstoje?a skromna vrata, je bil razpisan mednarodni nate?aj.
Svetopisemski prizori
Podobe na svetih vratih, ki so bila sprva name??ena samo ob jubilejnem letu, prikazujejo ?love?ko zgodovino, ki je potrebna Bo?jega odpu??anja. Navdih za celoten ikonografski projekt je bila molitev pape?a Pija XII., objavljena v ?asopisu L'Osservatore Romano 1. januarja 1949: »Naj bo sveto leto za vse leto o?i??enja in posve?enja, notranjega ?ivljenja in zado??evanja, leto velike vrnitve in velikega odpu??anja«.
Na ?estnajstih plo??ah so upodobljeni svetopisemski prizori z napisi, ki prikazujejo temo greha ?loveka in Bo?jega odpu??anja. Med njimi so izgon iz raja, Marijino oznanjenje, Jezusov krst, izgubljena ovca; o?e, ki sprejme izgubljenega sina, Petrova zatajitev, Jezus na kri?u, ki pred smrtjo desnemu razbojniku obljubi, da bo ?e isti dan z njim v raju. Prizori po vstajenju spominjajo na apostola Toma?a, binko?ti, spreobrnjenje svetega Pavla, na zadnjem pa je upodobljen pape? Pij XII., ki je 24. decembra leta 1949 odprl sveta vrata.
Obred podiranja zidu
Zander je nato spregovoril o obredu odpiranja svetih vrat, ki se je uveljavil ?ele po koncu jubileja leta 1975. Do tedaj je bil namre? za?etek jubileja povezan s simbolom ru?enja zidu svetih vrat: pape? je simboli?no trikrat s kladivom udaril na zid, ki so ga nato z vrvmi spustili na tla in odnesli. Ob koncu jubileja so ga ponovno postavili, pape? pa je bil tisti, ki je z okra?eno lopatico in apnom simboli?no zape?atil prve tri opeke: eno zlato in dve srebrni.
Reforma Pavla VI.
V zgodovino se je zapisala ostala podoba svetega ve?era leta 1974, ko je pape? Pavel VI. trikrat udaril s kladivom in se je nanj zru?il del zidu. Morda je bil prav ta dogodek povod za spremembo obreda. Leta 1975, ob koncu svetega leta, je tako pape? bronasta vrata trajno namestil na te?aje vatikanske bazilike.
Od tedaj dalje se jubilejno leto za?ne tako, da pape? na ?iroko odpre bronasta vrata in prvi stopi skozi njih.
