杏MAP导航

VATICAN NEWS

Posodobljena so pravila za razlo?evanje domnevnih nadnaravnih pojavov: to dolo?a novi dokument Dikasterija za nauk vere, ki je bil objavljen 17. maja in bo stopil v nedeljo v nedeljo, 19. maja, na praznik binko?ti. Pred samim besedilom je podrobna predstavitev kardinala prefekta Víctorja Manuela Fernándeza, ki ji sledi uvod z dolo?itvijo ?estih mo?nih zaklju?kov. Najhitrej?e se bo mo? izre?i glede ljudske pobo?nosti in cerkvena avtoriteta praviloma ne bo ve? vklju?ena v uradno opredelitev nadnaravnosti nekega pojava, ki bi lahko zahteval veliko ?asa za poglobljeno preu?evanje. Drugo novost predstavlja bolj izrecna vklju?enost Dikasterija za nauk vere, ki bo moral potrditi ?kofovo kon?no odlo?itev in bo imel pravico v katerem koli trenutku pose?i motu proprio. V ?tevilnih primerih zadnjih desetletij, o katerih so se izrekli posamezni ?kofje, je bil vklju?en nekdanji Sveti Oficij, vendar je njegov poseg skoraj vedno ostal v ozadju in se je zahtevalo, da se ga ne objavi. Izrecno vpletenost Dikasterija je spodbudila tudi te?ava pri omejevanju na krajevno raven tistih pojavov, ki v nekaterih primerih dosegajo narodne in celo svetovne razse?nosti, »zaradi ?esar ima odlo?itev, ki se nana?a na eno ?kofijo, posledice tudi drugod.«

Razlogi za nova pravila

Izvor dokumenta so dolge izku?nje zadnjega stoletja s primeri, ko je krajevni ?kof (ali ?kofje nekega podro?ja) zelo hitro razglasil nadnaravnost, potem pa se je Sveti Oficij izrazil druga?e. Ali pa primeri, v katerih se je neki ?kof izrazil na en na?in, njegov naslednik pa na nasprotnega (o istem pojavu). Potem so tukaj ?e dolgi ?asi, ki so potrebni za presojo vseh elementov, da bi pri?li do odlo?itve o nadnaravnosti ali ne nadnaravnosti pojavov. Ti ?asi so v?asih v nasprotju z nujnostjo dajanja pastoralnih odgovorov v dobro vernikov. Dikasterij je zato leta 2019 za?el pregledovati pravila in pri?li smo do sedanjega besedila, ki ga je pape? potrdil 4. maja letos. Popolnoma novo besedilo, ki uvaja, kot re?eno, ?est mo?nih zaklju?kov.

Duhovni sadovi in tveganja

Kardinal Fernández v predstavitvi pojasni, da so »ti pojavi velikokrat povzro?ili veliko bogastvo duhovnih sadov, rasti v veri, pobo?nosti ter bratstva in slu?enja, v nekaterih primerih pa so pomenili za?etek razli?nih sveti??, ki so raztresena po vsem svetu in so danes del srca ljudske pobo?nosti pri mnogih ljudstvih.« Obstaja pa tudi mo?nost, da »se v nekaterih primerih dogodki domnevno nadnaravnega izvora« razkrijejo »zelo resna kriti?na vpra?anja v ?kodo vernikov«: primeri, v katerih iz domnevnih pojavov izhajajo dobi?ek, mo?, slava, dru?bena razvpitost, osebne koristi« (II, ?l. 15, 4°), pri ?emer gre lahko tako dale?, da »gospodujejo nad ljudmi ali da izvr?ijo zlorabe (II, ?l. 16).« Lahko pride do »doktrinalnih zmot, nedovoljenega redukcionizma  v predlogu evangeljskega sporo?ila, ?irjenja sekta?kega duha.« Tako kot obstaja mo?nost, da »vernike potegne za seboj nek dogodek, ki je pripisan Bo?ji pobudi,« vendar je zgolj sad domi?ljije, mitomanije ali nagnjenja nekoga k potvarjanju.

Splo?ne smernice

Po novih pravilih bo Cerkev lahko razlo?evala: »?e bo v pojavih domnevnega nadnaravnega izvora mogo?e videti prisotnost znamenj Bo?jega delovanja; ?e v morebitnih spisih ali sporo?ili tistih, ki so vpleteni v domnevne pojave, o katerih je beseda, ni ni?esar, kar bi bilo v nasprotju z vero ali nravnostjo; ?e je primerno ceniti duhovne sadove, ali pa se poka?e, da jih je potrebno o?istiti problemati?nih prvin ali vernike posvariti pred nevarnostmi, ki iz njih izhajajo; in priporo?ila njihovo pastoralno ovrednotenje s strani pristojne cerkvene oblasti« (I,10). Poleg tega »po redni poti ne bi smeli predvideti pozitivnega priznanja cerkvene oblasti glede Bo?jega izvora domnevnih nadnaravnih pojavov« (I, II). Zato praviloma »ne krajevni ?kof ne ?kofovska konferenca ne Dikasterij ne bodo izjavili, da so pojavi nadnaravnega izvora, in samo sveti o?e lahko odobri postopek v tem smislu« (I,23).

Mo?ne ocene o domnevnem pojavu

Sledi seznam ?estih mo?nih kon?nih ocen po kon?anem razlo?evanju.

Nihil Obstat: nobena gotovost ni izra?ena glede nadnaravne pristnosti, vendar se priznavajo znamenja delovanja Duha. ?kofa se spodbuja, da oceni pastoralno vrednost in da spodbuja raz?irjanje pojava, vklju?no z romanji.

Prae oculis habeatur: priznavajo se pozitivna znamenja, vendar obstajajo tudi elementi zmede in tveganja, ki zahtevajo razlo?evanje in pogovor z naslovljenci. ?e so s pojavom povezani spisi ali sporo?ila, bo morda potrebna doktrinalna razjasnitev.

Curatur: prisotni so kriti?ni elementi, vendar obstaja ?iroka raz?irjenost pojava s preverljivimi duhovnimi sadovi. Odsvetuje se prepoved, ki bi lahko vznemirila vernike, ?kofa pa se povabi, naj ne spodbuja pojava.

Sub mandato: kriti?na vpra?anja niso povezana s samim pojavom, ampak z neprimerno rabo s strani posameznikov ali skupin. Sveti sede? pastoralno vodenje kraja zaupa ?kofu ali delegatu.

Prohibetur et obstruatur: Kljub nekaterim pozitivnim prvinam so kriti?na vpra?anja in tveganja resna. Dikasterij zaprosi ?kofa, da javno izjavi, da sprejemanje pojava ni dovoljeno in da pojasni razloge za tak?no odlo?itev.

Declaratio de non supernaturalitate: ?kof je poobla??en, da razglasi, da pojav ni nadnaraven na temelju konkretnih dokazov, kot je priznanje domnevnega vidca ali verodostojna pri?evanja o potvarjanju pojava.

Postopki, ki jim je treba slediti

Nato so navedeni postopki, ki jih je treba izvesti: ?kofu pripada, da preu?i primere in jih predlo?i Dikasteriju v odobritev. ?kofa se prosi, da se vzdr?i javnih izjav v zvezi s pristnostjo ali nadnaravnostjo, pa tudi da poskrbi, da ne bi bilo zmede in se ne bi podpihoval senzacionalizem. V primeru, da se bodo zbrani elementi »zdeli zadostni«, bo ?kof ustanovil preiskovalno komisijo in med njene ?lane pri?tel vsaj enega teologa, enega kanonista in enega izvedenca, izbranega glede na naravo pojava.

Pozitivna in negativna merila

Med pozitivnimi merili, so »verodostojnost in dober sloves ljudi, ki trdijo, da so bili dele?ni nadnaravnih dogodkov ali da so bili neposredno vpleteni v tak?na dejanja, kakor tudi zasli?anih pri? … doktrinalna pravovernost pojava in morebitnega sporo?ila, ki je z njim povezano, nepredvidljiv zna?aj pojava, iz ?esar se jasno vidi, da ni sad pobude vpletenih ljudi, sadovi kr??anskega ?ivljenja« (II,14). Med negativnimi merili so »prisotnost o?itne zmote glede dejstva, morebitne doktrinalne zmote …, sekta?ki duh, ki povzro?a delitev v tkivu Cerkve, o?itno iskanje dobi?ka, mo?i, slave, dru?benega slovesa, osebnih koristi, tesno povezne z dejstvom, huda nemoralna dejanja …, psihi?ne spremembe ali psihopatska nagnjenja v subjektu, ki lahko vplivajo na domnevno nadnaravno dejstvo, ali psihoza, skupinska histerija ali druge prvine, ki se lahko pove?ejo z patolo?kim obzorjem« (II,15). Nazadnje »je treba kot posebno moralno resno presojati uporabo domnevnih nadnaravnih do?ivetij ali priznanih misti?nih elementov kot sredstvo ali pretvezo za gospodovanje nad ljudmi ali za zlorabe« (II,16). Ne glede na to, kak?na bo kon?na potrjena odlo?itev, ima ?kof »dol?nost, da ?e naprej bedi nad pojavom in nad vpletenimi osebami« (II,24).