杏MAP导航

Andrea Tornielli

V oglu?ujo?i ti?ini diplomacije, v panorami, za katero je zna?ilna vse bolj o?itna odsotnost politi?ne pobude in vodstva, ki bi lahko stavili na mir, medtem ko je svet za?el noro oboro?evalno tekmo z dodeljevanjem zneskov sofisticiranim instrumentom smrti, ki bi zadostovali za zagotovitev dvojnega osnovnega zdravstvenega varstva za vse prebivalce zemlje in bistveno zmanj?ali emisije toplogrednih plinov, osamljeni glas pape?a Fran?i?ka ?e naprej roti, naj uti?ajo oro?je in poziva k pogumu, da se zavzamejo za poti miru. ?e naprej prosi za premirje v Sveti de?eli, kjer je neusmiljenemu pokolu, ki so ga 7. oktobra izvedli Hamasovi teroristi, sledil tragi?ni pokol v Gazi. ?e naprej poziva k uti?anju oro?ja v tragi?nem spopadu, ki je izbruhnil v osr?ju kr??anske Evrope, v Ukrajini, uni?eni in trpin?eni od bombardiranja agresorske ruske vojske. ?e naprej poziva k miru v drugih delih sveta, kjer se pozabljeni konflikti, ki sestavljajo vse ve?je delce globalnega konflikta, bijejo z neizrekljivim nasiljem.

Rimski ?kof vstopa v dvanajsto leto svojega pape?evanja v temni uri, ko je usoda ?love?tva prepu??ena na milost in nemilost protagonizmu vladarjev, ki niso sposobni ovrednotiti posledic svojih odlo?itev in se zdi, da se predajajo neizogibnosti vojne. In z lucidnostjo in realizmom pravi, da je »mo?nej?i tisti, ki vidi situacijo, ki misli na ljudi«, torej »kdor ima pogum za pogajanja«, kajti »pogajanje je pogumna beseda«, katere se ne bi smelo sramovati. Pape? Fran?i?ek, ko izziva nerazumevanje bli?njih in daljnih in ?e naprej postavlja v sredi??e svetost ?ivljenja, je blizu nedol?nim ?rtvam in obsoja umazane gospodarske interese, ki premikajo niti vojn s tem, da se zakrivajo v hinav??ino.

Hiter pogled na zadnjih enajst let zgodovine nam pomaga razumeti prero?ko vrednost Petrovega glasu. Preplah, ki je bil prvi? spro?en pred desetimi leti, o tretji svetovni vojni v kosih. Dru?bena okro?nica Laudato si' (2015), ki je pokazala, kako so podnebne spremembe, migracije, vojne in ekonomija, ki ubija, med seboj povezani pojavi, ki jih je mogo?e obravnavati le z globalnim pogledom. Velika okro?nica o ?love?kem bratstvu (Fratelli tutti, 2020), ki je nakazala pot za izgradnjo novega sveta, ki bo temeljil na bratstvu, in ponovno odstranila vsak alibi za zlorabo bo?jega imena za opravi?evanje terorizma, sovra?tva in nasilja. In potem nenehno sklicevanje v njegovem nauku na usmiljenje, ki tke celotno tkivo misijonarskega pontifikata.

V sekulariziranih in »teko?ih« dru?bah brez gotovosti ni? ne more biti samoumevno in evangelizacija – u?i pape? Fran?i?ek – znova izhaja iz bistvenega, kot beremo v Evangelii gaudium (2013): »Znova smo odkrili, da ima tudi v katehezi Prvo oznanilo ali »kerigma« temeljno vlogo, ki mora biti sredi??e evangelizacijske dejavnosti in vsakega poskusa cerkvene prenove. [...] Osrednja vloga kerigme zahteva nekatere lastnosti oznanila, ki so danes nujne povsod: da izra?a odre?ujo?o Bo?jo ljubezen pred moralno in versko obveznostjo, da ne vsiljuje resnice in da nagovarja k svobodi, ki ima nekaj not veselja, spodbude, vitalnosti in harmoni?ne popolnosti, ki pridiganja ne reducira na nekaj doktrin, ki so v?asih bolj filozofske kot evangelijske. To od evangelizatorja zahteva dolo?ene naravnanosti, ki pomagajo bolje sprejeti oznanilo: bli?ino, odprtost za dialog, potrpe?ljivost, prisr?no sprejemanje, ki ne obsoja«.

Pri?evanje usmiljenja torej predstavlja temeljni element te »re?ilne bo?je ljubezni«, ki je »pred moralno in versko obveznostjo«. Z drugimi besedami, tistih, ki ?e niso pri?li v stik s kr??anskim dejstvom, kot je ?e maja 2010 lucidno ugotovil Benedikt XVI., ne bo navdu?ilo in se jih dotaknilo potrjevanje moralnih norm in obveznosti, vztrajanje pri prepovedih, s podrobnimi seznami grehov, obsodbami ali nostalgi?nim pozivanjem k vrednotam preteklosti.

V izvoru sprejemanja, bli?ine, ne?nosti, spremljanja, v izvoru kr??anske skupnosti, ki je sposobna objeti in poslu?ati, odmeva izku?nja usmiljenja, ki jo sku?a – kljub tiso?erim omejitvam in padcem – ponovno vzpostaviti. ?e s temi o?mi beremo pape?eve geste, tudi tiste, ki so pri nekaterih izzvale enake ?kandalozne reakcije, kot so jih izzvale Jezusove geste pred dva tiso? leti, odkrijemo njihovo globoko evangelizacijsko in misijonarsko mo?.