杏MAP导航

Generalno tajni?tvo Sinode

XVI. redno generalno zasedanje ?kofovske sinode
Naproti oktobru 2024

Pred nami so usmeritve, ki jih je pripravil in odobril redni svet generalnega tajni?tva sinode, o nalogah, ki so pred nami v mesecih, ki nas lo?ijo od drugega zasedanja sinodalne skup??ine (oktobra 2024), da bi nadaljevali pot, ki jo je ?elel in za?el sveti o?e 9. oktobra 2021: Za sinodalno Cerkev. Skupnost, udele?ba, poslanstvo.

Celoten proces sinode 2021-2024 predstavlja vir navdiha za nadaljevanje poti. Tisti, ki so sodelovali na sinodalnih sre?anjih, na razli?nih ravneh poslu?anja in posvetovanja, ?e bolj pa udele?enci prvega zasedanja, so do?iveli konkretno izku?njo Cerkve, ki odkriva svojo pluralnost in lahko razlike ?ivi kot bogastvo, v ob?estvu. Ta izku?nja je prero?ka beseda, namenjena svetu, ki te?ko verjame, da sta mir in so?itje mogo?a. Vstali nas je poklical in poslal, da dana?njemu svetu oznanjamo evangelij. To, da rastemo kot sinodalna Cerkev, je konkreten na?in, kako se odzvati na ta klic in poslanstvo.

Dragoceno je pri?evanje tistih, ki so se udele?ili zasedanja. S svojim pri?evanjem lahko prenesejo bogato izku?njo, ki je ne more strniti nobeno besedilo in ki je nepogre?ljiv del daru, ki smo ga prejeli. Sinodalno sre?anje med brati in sestrami, ki drug drugega prepoznavajo kot u?ence, ki jih je poklical in poslal Gospod, je milost in vir veselja. Iz te izku?nje se poraja ?elja, da bi ta dar delili in v to dinamiko vklju?evali vedno ve?je ?tevilo ljudi.

Poleg pripovedi udele?encev so sadovi prvega zasedanja zbrani v Sinteznem poro?ilu, ki je bilo sprejeto ob koncu zasedanja in je v ve? jezikih na voljo na spletni strani Sinoda 2021-2024 (www.synod.va), ter predstavlja oporno to?ko za pot Bo?jega ljudstva v ?asu med obema zasedanjema. Sinodalni proces se bo nadaljeval zlasti po smernicah, ki na razli?ne na?ine prepletajo tri ravni, na katerih smo doslej zaporedoma delali: raven lokalnih Cerkva, raven skupin Cerkva (nacionalnih, regionalnih in celinskih) in raven celotne Cerkve. Kot je spomnil sveti o?e, ko je odobril te delovne smernice, »gre pri sinodi za sinodalnost in ne za to ali ono temo .... Pomembno je, kako razmislek poteka, pomemben je torej sinodalni na?in.«

V tej smeri se je odvijal dosedanji proces in v tej smeri smo poklicani naprej razvijati delo prvega zasedanja, na katerem je skup??ina na sinodalni na?in obravnavala vpra?anja, zabele?ila zbli?evanja, navedla pomisleke, ki jih je treba ?e vzeti v pretres, ter oblikovala predloge za naprej. To so vpra?anja velikega pomena, od katerih je nekatera treba obravnavati na ravni celotne Cerkve in v sodelovanju z dikasteriji rimske kurije, kot je na primer priprava posodobitve Zakonika cerkvenega prava ter Zakonika kanonov vzhodnih Cerkva (Sintezno poro?ilo, poglavje 1, ?rka r), Ratia fundamentalis o vzgoji in oblikovanju duhovnikov (poglavje 11, ?rka j), dokumenta Mutuae relationes (poglavje 10, ?rka g); ali pa tudi poglobitve teolo?kega in pastoralnega raziskovanja o diakonatu, natan?neje o dostopu ?ensk do diakonata (poglavje 9, ?rka n) itd. Kot plod dela sinodalne skup??ine bo seznam vseh teh tem predlo?en svetemu o?etu. Za ?tudij vpra?anj, ki jih bo on ozna?il, bodo pritegnjene skupine strokovnjakov z vseh celin k sinodalnemu delu, ki bo potekalo ob sodelovanju pristojnih dikasterijev rimske kurije, v cerkvenem dinamizmu, ki ga usklajuje generalno tajni?tvo sinode. Poro?ilo o napredku tega dela bo predstavljeno na drugem zasedanju sinode oktobra 2024.

1. Vodilno vpra?anje

Krajevne Cerkve in skupine Cerkva so v prvi vrsti povabljene, da prispevajo k poglabljanju nekaterih vidikov Sinteznega poro?ila, ki so temeljnega pomena za temo sinode. Pri tem naj izhajajo iz vodilnega vpra?anja:
»KAKO biti sinodalna Cerkev v poslanstvu?«

Na? cilj je, opredeliti poti, ki jih bo potrebno ubrati, in orodja, ki jih bo treba sprejeti v razli?nih kontekstih in v razli?nih okoli??inah, da bi okrepili izvirnost vsake kr??ene osebe in vsake Cerkve v njenem edinstvenem poslanstvu oznanjevanja vstalega Gospoda in njegovega evangelija dana?njemu svetu. Ne gre torej za to, da bi se omejili na tehni?ne ali postopkovne izbolj?ave, po katerih bodo cerkvene strukture u?inkovitej?e, temve? na delovanje v konkretnih oblikah misijonarske zavzetosti, h kateri smo poklicani, v dinamiki med enotnostjo in raznolikostjo, ki je lastna sinodalni Cerkvi.

V zvezi s tem je koristno ponovno prebrati ?t. 27 apostolske spodbude Evangelii gaudium: »Sanjam o »misijonarski izbiri«, to je o misijonarskem zagonu, ki je zmo?en preoblikovati vse, da bi navade, slogi, urniki, govorica in vsaka cerkvena struktura postali ustrezen prevodnik za evangelizacijo sedanjega sveta, bolj kakor za njeno samoohranitev. Prenovo struktur, ki jo terja pastoralno spreobrnjenje, je mogo?e razumeti v tej lu?i: kot del prizadevanja, da bi vse strukture postale bolj misijonarske, in bi bila redna pastorala v vseh svojih zahtevah bolj odkrita in odprta. V vseh pastoralnih delavcih naj spodbuja trajno ?eljo, da bi ?li na delo in tako pospe?i pozitiven odgovor vseh tistih, ki jih Jezus kli?e k prijateljstvu s seboj. Tako je Janez Pavel II. povedal ?kofom v Oceaniji: »Vsaka prenova v Cerkvi mora imeti misijonarjenje za svoj cilj, da ne bi postala plen nekak?ne cerkvene obrnjenosti vase.« Obzorje, proti kateremu je usmerjeno poglobljeno delo, ki izhaja iz vodilnega vpra?anja, je torej reforma, ki jo o?ivlja spodbuda k poslanstvu, ki nam ga je zaupal Kristus, in ki ga podpira pastoralno spreobrnjenje, h kateremu nas vabi in ki ga omogo?a Sveti Duh, ki nas po Gospodovi obljubi nikoli ne pu??a samih.

1.1 Dve ravni poglabljanja
Vodilno vpra?anje je treba obravnavati na dveh ravneh, pri ?emer se je treba vedno sklicevati na Sintezno poro?ilo kot celoto.

a) Na ravni vsake krajevne Cerkve: KAKO okrepiti raz?lenjeno in lo?eno (diferencirano) soodgovornost v poslanstvu vseh ?lanov Bo?jega ljudstva? Kateri na?ini odnosov, katere strukture, procesi razlo?evanja in odlo?anja v zvezi s poslanstvom omogo?ajo, da soodgovornost prepoznamo, da jo podelimo, jo oblikujemo in spodbujamo ? Katere slu?be in organizme sodelovanja je mogo?e prenoviti ali uvesti, da bi soodgovornost bolje izrazili? V okviru Sinteznega poro?ila se je mogo?e sklicevati zlasti na poglavja 8-12, 16 in 18.

b) Na ravni odnosov med Cerkvami, med skupinami Cerkva na razli?nih ravneh in z rimskim ?kofom: KAKO ustvarjalno oblikovati te odnose, da bi na?li »dinami?no ravnovesje med razse?nostjo Cerkve kot celote in njenimi krajevnimi koreninami« (Sintezno poro?ilo, poglavje 5, ?rka g)? Pri tem se lahko sklicujemo predvsem na poglavja 13, 19 in 20 Sinteznega poro?ila.

1.2 Nekaj napotkov za organizacijo dela
V praksi, izhajajo? iz vodilnega vpra?anja in dveh zgoraj navedenih ravni, je vsaka krajevna Cerkev povabljena, da izvede nadaljnje posvetovanje, pri ?emer naj dolo?i konkretne na?ine na podlagi tega, kar se zdi izvedljivo v ?asu, ki je na voljo. Prvi korak bo izbira perspektive, s katere bo vodilno vpra?anje obravnavano, pri ?emer se razvije in poglobi vsebina Sinteznega poro?ila o omenjeni perspektivi. Realno gledano, ne bo mogo?e preu?iti vseh odprtih mo?nosti. Zato je vsaka krajevna Cerkev povabljena, da se osredoto?i na tiste vidike lastnih izku?enj, o katerih lahko prispeva ter deli dobre prakse. Na podlagi sprejetih odlo?itev bo vsaka ?kofija ali eparhija posredovala sadove tega nadaljnjega posvetovanja ?kofovski konferenci ali vzhodni hierarhi?ni strukturi, ki ji pripada, v rokih in na na?ine, ki jih bo ta navedla.

Pri tem ne gre za to, da bi za?eli znova od za?etka ali ponovili proces poslu?anja in posvetovanja, ki je bil zna?ilen za prvo fazo. V tej fazi bo poleg organov za sodelovanje na ?kofijski ravni in sinodalne ekipe, ki je ?e bila ustanovljena, pomembno vklju?iti ljudi in skupine, ki izra?ajo razli?ne izku?nje, znanja, karizme slu?be v Bo?jem ljudstvu in katerih stali??e je ?e posebej koristno pri osredoto?anju na odgovor glede tega, »kako« oznanjati: npr. duhovniki (zlasti ?upniki); drugi voditelji pastoralne oskrbe (npr. kateheti in voditelji ljudskih in malih skupnosti, zlasti v nekaterih regijah; vodje pastoralnih uradov); posve?eni mo?ki in ?enske; voditelji lai?kih zdru?enj, cerkvenih gibanj in novih skupnosti; osebe, ki imajo odgovorne polo?aje v ustanovah in organizacijah, povezanih s Cerkvijo (?olah, univerzah, bolni?nicah, sprejemnih centrih, kulturnih centrih itd.); teologi in cerkveni pravniki itd.

?kofovske konference in vzhodne hierarhi?ne strukture so referenca za ta del procesa. Povabljene so, da usklajujejo zbiranje prispevkov iz ?kofij in eparhij, dolo?ajo metode in terminske roke zbiranja. Povabljene so, da tudi same nadaljujejo s poglobljeno ?tudijo, izhajajo? iz istega vodilnega vpra?anja na svoji ravni in na ravni celine, ?e se to zdi primerno in izvedljivo.

Tako na lokalni ravni kot na ravni skupin Cerkva pristno sinodalno razlo?evanje zahteva tudi prispevek teolo?ke in cerkvenopravne stroke ter humanisti?nih in dru?benih ved, ki naj vklju?uje strokovnjake s teh podro?ij in akademske ustanove na tem podro?ju.

?kofovske konference, vzhodne hierarhi?ne strukture ter ?kofije, ki ne pripadajo nobeni ?kofovski konferenci imajo nalogo, da potem, ko zberejo prispevke ?kofij in eparhij, pripravijo povzetek, ki naj bo dolg najve? 8 strani. Do 15. maja 2024 naj ga po?ljejo generalnemu tajni?tvu sinode. To bo na podlagi zbranega gradiva pripravilo osnutek za Instrumentum laboris drugega zasedanja.

2. Ohranjanje sinodalne dinamike pri ?ivljenju

Ohranjanje in o?ivljanje sinodalne dinamike, ki je v zadnjih dveh letih vklju?evala celotno Bo?je ljudstvo, je prav tako pomembno kot zgoraj opisano poglobljeno delo in posvetovanje. Dejansko je prvo zasedanje kot prednostno nalogo navedlo »pove?ati ?tevilo ljudi, vklju?enih v sinodalno pot, pri ?emer je treba premagati ovire za sodelovanje, ki so se do sedaj pojavljale« (Sinodalni povzetek, poglavje 1, ?rka m). Pri tem so na?teti razli?ni na?ini in skupine ljudi, ki jim je treba nameniti pozornost, vklju?no v digitalnem okolju.

V ta namen so krajevne Cerkve povabljene, da pregledajo celotno sintezno poro?ilo in poimenujejo ter zberejo zahteve, ki so najbolj skladne z njihovimi razmerami. Na tej podlagi lahko spodbujajo najustreznej?e pobude za vklju?itev celotnega Bo?jega ljudstva (formacijske dejavnosti, teolo?ko poglabljanje, praznovanja v sinodalnem slogu, posvetovanja na lokalni ravni, poslu?anje manj?in in skupin, ki ?ivijo v razmerah rev??ine in dru?bene odrinjenosti, prostori, v katerih je mogo?e obravnavati sporna vpra?anja itd.), z uporabo metod, ki so bile uspe?no preizku?ene ?e v prvi fazi, zlasti s pogovorom v Duhu. Tudi redovne ustanove so povabljene, da storijo enako, prav tako in?tituti posve?enega ?ivljenja, lai?ka zdru?enja, cerkvena gibanja in nove skupnosti naj prispevajo k delu ?kofij in eparhij, kjer so prisotne. Cilj je ohranjati dinami?nost poslu?anja in dialoga z vsemi, zlasti s tistimi, ki ostajajo bolj na obrobju ?ivljenja Cerkve, ki ga je prva faza sinodalnega procesa spro?ila in ki je obrodil pomembne sadove.

Vsaka krajevna Cerkev, ki to ?eli, lahko ?kofovski konferenci ali vzhodni hierarhi?ni strukturi, ki ji pripada, posreduje kratko pri?evanje o opravljenem delu in do?ivetih izku?njah (najve? dve strani), pri ?emer naj podeli dobro prakso, ki se ji zdi pomembna za rast misijonske sinodalne dinamike. ?kofovske konference in vzhodne hierarhi?ne strukture bodo poskrbele za to, da jih po?ljejo generalnemu tajni?tvu do 15. maja 2024.

Ti prispevki ne bodo neposredno predstavljali predmeta obravnave skup??ine med drugim zasedanjem, vendar bodo na voljo njenim ?lanom. Njihov namen je pomagati sestaviti okvir, v katerega bo ume??eno delo skup??ine. Izmenjava izku?enj in dobrih praks lahko tudi spodbudi dinamiko sre?anja in sodelovanja med Cerkvami, ki se bodo ?utile poklicane, da obravnavajo ista vpra?anja.

3. Odgovorni subjekti in njihove naloge

Glavni subjekt na poti med dvema zasedanjema skup??ine je vsaka krajevna Cerkev. V tej fazi ima vsak ?kofijski ali eparhijski ?kof nenadomestljivo pogonsko vlogo. Njegova naloga je, da odpre in spremlja nadaljnje posvetovanje v svoji ?kofiji ali eparhiji ter nato potrdi njegove rezultate.

Predlagano je, da ta proces vodijo in animirajo predstavniki, ki so se udele?ili sinodalnega zasedanja, pa tudi sinodalne skupine, ki so bile  ustanovljene v prej?nji fazi na razli?nih ravneh.

?kofovske konference in vzhodne hierarhi?ne strukture naj se neposredno zave?ejo poglobljenemu delu na svoji ravni in naj imajo usklajevalno vlogo za krajevne Cerkve.

1.    Zlasti se v zvezi s poglobitvijo na podlagi vodilnega vpra?anja od ?kofovskih konferenc in vzhodnih hierarhi?nih struktur pri?akuje, da:
- spremljajo ta proces in krajevnim Cerkvam nudijo napotke o na?inih in ?asovnih rokih posvetovanja;
- poskrbijo za poglobljeno ?tudijo vodilnega vpra?anja tudi ravni skupin Cerkva v skladu s primernimi metodami;
- naj pripravijo povzetek prejetih ali izdelanih poro?il in ga do 15. maja po?ljejo generalnemu tajni?tvu sinode.

2.    Glede na zavezo, da bodo sinodalni dinamizem ohranjale pri ?ivljenju, naj ?kofovske konference in vzhodne hierarhi?ne strukture:
- ?e naprej dajejo pobude za rast sinodalne Cerkve v poslanstvu tudi na ravni skupin Cerkva;
- naj zbirajo pri?evanja in dobre prakse, ki jih ?kofije in eparhije ?elijo deliti in jih vse, brez povzetka, po?ljejo generalnemu tajni?tvu sinode, prav tako do 15. maja.

Vatikan, 11. december 2023