?Ne? vojni in bli?ina vsem ?rtvam
Andrea Tornielli, uredni?ki direktor Dikasterija za komunikacijo
Sveti sede? ?e ve? kot stoletje s crescendom izjav, ki jih je narekovalo zaostrovanje vojnih gro?enj ter uporaba vse bolj izpopolnjenega in uni?ujo?ega oro?ja, odlo?no izreka svoj »ne« vojni. Od prero?kega poziva Benedikta XV. proti »nesmiselni moriji« vélike vojne pa vse do besed, ki jih ob vsaki prilo?nosti poudarja pape? Fran?i?ek, ko govori o vojni kot porazu za ?love?tvo, je u?iteljstvo rimskih ?kofov pojasnilo in poglobilo, da »pravi?ne vojne« ne obstajajo in da mora biti tudi pravica do samoobrambe sorazmerna, kakor u?i Katekizem katoli?ke Cerkve.
Vse od za?etka agresorske vojne Rusije proti Ukrajini ter nato ponovno v zadnjih tednih po ne?love?kem napadu Hamasa z brutalnostmi do izraelskih civilistov in nato protinapadu izraelske vojske, ki je z zemljo zravnala ?tevilne domove v Gazi in ubila na tiso?e nedol?nih Palestincev, so se pojavljale kritike glede odnosa pape?a in Svetega sede?a. Gre za dr?o, ki jo nekateri ?e dolgo ?asa napa?no razumejo kot »nevtralno«, skoraj kot da v Vatikanu zaradi pretirane diplomacije ne bi mogli oceniti krivic in razlogov sprtih strani.
Zato je potrebno ponovno spomniti, da Sveti sede? glede vojn nikoli ni bil »nevtralen« ali »ekvidistanten« (enako oddaljen). Vedno si je prizadeval biti nepristranski, kar pomeni, da ni bil ali se ni zdel vpleten v konflikt, ter hkrati »enako blizu«, to je biti blizu ne tistim, ki povzro?ajo vojne, ampak tistim, ki trpijo, tistim, ki pla?ujejo posledice konfliktov, ubitim civilistom, ranjenim, materam in o?etom padlih vojakov, nedol?nim ?rtvam terorizma in povra?ilnih ukrepov.
Vatikanski mediji ne morejo druga?e, kot da sledijo isti uredni?ki liniji in zavra?ajo polarizacijo, ki se zdi zna?ilna ne le za vojne, ki potekajo, ampak tudi v splo?nem za svet, v katerem ?ivimo danes. Ohranjati odprte poti dialoga z vsemi, nikoli ne zapirati vrat v upanju, da bi dosegli premirje in nato pogajanje za pravi?en mir, skrbeti za nedol?ne ?rtve na katerikoli strani, razmi?ljati o bolj ali manj oddaljenih vzrokih konflikta, izogibati se jeziku sovra?tva in demoniziranja, nikakor ne pomeni ne priznavati dejstva, da obstajata napadalec in napadeni, in prav tako ne pomeni ignorirati legitimnosti samoobrambe. Nasprotno, pomeni skrbeti za usodo nedol?nih, nikoli ne ugasniti tle?ega plamen?ka upanja na mir, izkoristiti vsako malo znamenje odprtosti, od koder koli se pojavi, verjeti v diplomacijo in predvsem skrbeti za usodo ?rtev, pohabljenih in razseljenih. Prav tako pomeni tudi izstopiti iz logike polarizacije in enozna?nega razmi?ljanja.
Ali je mogo?e obsoditi ne?love?ki teroristi?ni napad Hamasa na izraelske civiliste ter hkrati izpostaviti dvome in vpra?anja glede oboro?enega odziva vojske Tel Aviva zaradi velikega ?tevila civilnih ?rtev in humanitarne tragedije v Gazi?
Obstajajo konflikti, v katerih je navijanje najbolj neprimerno, in trenutni konflikt na Bli?njem vzhodu je zagotovo eden izmed njih, saj je nastal zaradi zelo kompleksne situacije, v kateri se odgovornosti enih zdru?ujejo z odgovornostmi drugih in jih ne opravi?ujejo.
Ko sku?amo poro?ati o vojnah, ki potekajo, ter ponuditi izhodi??a za razmi?ljanje, so na? svetilnik prero?ke besede sedanjega Petrovega naslednika, ki ?e naprej celotno ?love?tvo opozarja na nevarnost svetovne vojne in samouni?enja. Novinarsko delo sku?amo opravljati tako, da lo?ujemo dejstva od mnenj ter svoja mnenja od mnenj drugih. ?e o slednjih poro?amo in dajemo glas osebnostim, ki se nam zdijo zanimive, ?e ne pomeni, da se z njimi strinjamo. Nasprotno, pomeni, da posku?amo razumeti tako, da cenimo glasove, ki so bolj kriti?ni in manj ideolo?ki.
