杏MAP导航

Salvatore Cernuzio – Città del Vaticano

?enske in laiki, duhovni?tvo in diakonat, slu?be in u?iteljstvo, mir in podnebje, stari in novi misijoni (tudi digitalni), poslu?anje vseh in temeljito  – ne povr?no – prou?evanje vsega, tudi najbolj »spornih« vpra?anj. V zbirnem poro?ilu, ki ga je v soboto, 28. oktobra 2023, potrdilo in objavilo XVI. generalno zasedanje sinode o sinodalnosti, je prenovljen pogled na svet in Cerkev ter na njune zahteve. Po ?tirih tednih dela, ki se je za?elo 4. oktobra v Dvorani Pavla VI., cerkveno dogajanje danes v Vatikanu zaklju?uje svoje prvo zasedanje (OGLEJTE SI IZID GLASOVANJA).

Okoli ?tirideset strani dokumenta, ki je sad dela zasedanja, ki »se je odvijalo, medtem ko v svetu besnijo stare in nove vojne, z nesmiselno dramo ne?tetih ?rtev«. »Krik ubogih, tistih, ki so prisiljeni migrirati, ki trpijo zaradi nasilja ali zaradi uni?ujo?ih posledic podnebnih sprememb, je med nami odmeval ne samo preko medijev, ampak tudi iz glasu mnogih, ki so s svojimi dru?inami in svojimi ljudstvi osebno vpleteni v te tragi?ne dogodke«, pravi dokument (Uvod). Na ta izziv in na ?tevilne druge je sku?ala vesoljna Cerkev ponuditi odgovor v Manj?ih krogih in v nastopih v dvorani. Vse se je zdru?ilo v Zbirnem poro?ilu, ki je razdeljeno v tri dele, ki za?rtajo pot za delo, ki ga je potrebno opraviti v drugem zasedanju leta 2024.

Poslu?anje vseh, za?en?i z ?rtvami zlorab
Kot v Pismu Bo?jemu ljudstvu, sinodalno zasedanje poudarja »odprtost za poslu?anje in spremljanje vseh, tudi tistih, ki so v Cerkvi do?iveli zlorabe in rane« (1 e). ?e vedno moramo prehoditi dolgo pot »k spravi in pravi?nosti«, in ta »zahteva spoprijem s strukturnimi pogoji, ki so omogo?ili tak?ne zlorabe, pa tudi konkretna dejanja pokore«.

Obraz sinodalne Cerkve
Sinodalnost je prvi korak. To je pojem, za katerega so udele?enci sinode sami priznali, da je »mnogim ?lanom Bo?jega ljudstva neznan« in »v nekaterih vzbuja zmedenost in zaskrbljenost« (1 f), med tistimi, ki se bojijo oddaljitve od izro?ila, razvrednotenja hierarhi?ne narave Cerkve (1 g), izgube mo?i ali nasprotno, negibnost in pomanjkanje poguma za spremembe. »Sinodalen« in »sinodalnost« pa sta pojma, ki »ozna?ujeta na?in, kako biti Cerkev, ki raz?lenjuje ob?estvo, poslanstvo in soudele?bo«. V bistvu torej na?in, kako ?iveti Cerkev z ovrednotenjem razlik in z razvijanjem dejavne vklju?enosti vseh. Za?en?i z duhovniki in ?kofi: »Sinodalna Cerkev ne more brez njihovih glasov« (1 n), beremo. »Razumeti moramo razloge za upiranje sinodalnosti s strani nekaterih izmed njih«.

Objavljamo sklepni dokument v izvirniku prve seje XVI. rednega generalnega zasedanja ?kofovske sinode (4. do 29. oktober 2023): .

Poslanstvo
Sinodalnost gre potem z roko v roki s poslanstvom, zato je nujno, da »kr??anske skupnosti bratstvo delijo z mo?kimi in ?enskami drugih verstev, prepri?anj in kultur, pri ?emer naj se po eni strani izogibajo nevarnosti avtoreferen?nosti in samoohranitve, po drugi strani pa izgube identitete« (2 e). V tem novem »pastoralnem slogu« se po mnenju mnogih ka?e kot pomembno narediti »bogoslu?ni jezik bolj dostopen vernikom in bolj utele?en v razli?nosti kultur« (3 l).

Ubogi v sredi??u
V poro?ilu je veliko prostora namenjenega ubogim, ki Cerkev prosijo za »ljubezen«, razumljeno kot »spo?tovanje, sprejetost in priznanje« (4 b), poudarja dokument, ki kot uboge vidi tudi migrante, staroselce, ?rtve nasilja, zlorabe (zlasti ?enske), rasizma in trgovine, zasvojence, manj?ine, zapu??ene starostnike, izkori??ene delavce (4 c). »Najbolj ranljivi med ranljivimi so otroci v materinem naro?ju in njihove matere, v korist katerih je potrebno stalno zagovorni?tvo«, beremo v besedilu zasedanja, ki pravi, da »se zaveda krika 'novih reve?ev', ki jih povzro?ajo vojne in terorizem, katerih vzrok so tudi »pokvarjeni politi?ni in gospodarski sistemi«.

Zavzetost vernikov v politiki in za skupno dobro
V tem smislu se spodbuja k zavzetosti Cerkve tako za »javno razkrivanje krivic«, ki jih zagre?ijo posamezniki, vlade, podjetja, kakor tudi za dejavno prizadevanje v politiki, zdru?enjih, sindikatih, ljudskih gibanjih (4 g) tako, da nebi opustili enotno delovanje Cerkve na podro?jih ?olstva, zdravstva, socialne pomo?i, »brez kakr?ne koli diskriminacije in ne da bi koga izklju?evali« (4 k).

Migranti
Pozornost se osredoto?i na migrante in begunce, ki »postanejo vir prenove in obogatitve za skupnosti, ki jih sprejmejo, in prilo?nost za vzpostavitev neposredne vezi z geografsko oddaljenimi Cerkvami« (5 d). Zaradi vedno bolj sovra?nih stali?? do njih sinoda vabi k »izvajanju odprtega sprejema, k njihovemu spremljanju v graditvi novega ?ivljenjskega projekta in k izgradnji resni?nega medkulturnega ob?estva med ljudstvi«. V tem smislu je temeljnega pomena »spo?tovanje liturgi?nih izro?il in verskih praks«, pa tudi jezika. Beseda kot je »misijon« je na primer v okoljih, v katerih je bilo »oznanilo evangelija povezano s kolonizacijo ali celo z genocidom«, je obte?ena »z bole?o zgodovinsko zapu??ino« in ovira ob?estvo (5 e). »Evangelizacija v teh okoljih zahteva priznanje storjenih napak in u?enje nove ob?utljivosti za te probleme«, pravi dokument.

Boj proti rasizmu in ksenofobiji
Enaka zavzetost in preudarnost se zahteva od Cerkve »v vzgoji za kulturo dialoga in sre?anja, ko se bori proti rasizmu in ksenofobiji, zlasti v programih pastoralne formacije« (5 p). Nujno je tudi »odkriti sisteme, ki ustvarjajo ali ohranjajo rasno krivico znotraj Cerkve in jih premagati« (5 q).

Vzhodne Cerkve
?e vedno pri temi migracij se oziramo na Vzhodno Evropo in na nedavne spopade, ki so povzro?ili tok ?tevilnih vernikov s katoli?kega Vzhoda. Poziv krajevnim Cerkvam latinskega obreda je, naj »v imenu sinodalnosti pomagajo vzhodnim vernikom, ki so se izselili, ohraniti njihovo identiteto«, ne da bi do?ivljali »procese asimilacije« (6 c).

Na poti k edinosti kristjanov
Kar zadeva ekumenizem, je govora o »procesih kesanja« in »ozdravljenja spomina« (7 c). Potem je naveden pape?ev izraz o »ekumenizmu krvi«, se pravi »o kristjanih razli?nih pripadnosti, ki so skupaj dali ?ivljenje za vero v Kristusa (7 d).  V okviru tega je ponovno predstavljen predlog ekumenskega martirologija (7 o). Poro?ilo tudi poudarja, da je »sodelovanje med vsemi kristjani« vir »za zdravljenje kulture sovra?tva, delitev in vojn, ki skupine, ljudstva in narode postavljajo drugega proti drugemu«. Ne pozabimo vpra?anja tako imenovanih me?anih zakonov, resni?nosti, v »kateri lahko evangeliziramo drug drugega« (7 f).

Laiki in dru?ine (II. DEL)
»Laiki, posve?eni mo?ki in ?enske, in posve?eni slu?abniki imajo enako dostojanstvo (8 b). Ta trditev je bila mo?no poudarjena v zbirnem poro?ilu, ki opozarja da so verni laiki »vedno bolj prisotni in dejavni tudi v slu?enju znotraj kr??anskih skupnosti« (8 e). U?itelji vere, teologi, vzgojitelji, duhovni animatorji, katehisti, dejavni pri varovanju (safeguarding) in pri upravljanju: njihov prispevek je »za poslanstvo Cerkve nepogre?ljiv« (8 e). Zato je treba razli?ne karizme izpostaviti, priznati in jih v celoti ovrednotiti (8 f), ne pa jih kr?iti zgolj na nadome??anje pomanjkanja duhovnikov, ali ?e slab?e, ne meniti se zanje, jih premalo uporabljati in jih »klerikalizirati« (8 f).

?enske
Mo?na obveza, ki se zahteva od Cerkve, je spremljanje in razumevanje ?ensk v vseh vidikih njihovega ?ivljenja, vklju?no s pastoralnimi in zakramentalnimi. ?enske, beremo, »zahtevajo pravi?nost v dru?bi, ki jo zaznamujejo spolno nasilje in ekonomske neenakosti ter te?nja, da se jih obravnava kot premete« (9 c). »Spremljanje in odlo?no napredovanje gresta z roko v roki«.

Klerikalizem in maskulinizem
Veliko ?ensk, ki so bile prisotne na sinodi, je izrazilo globoko hvale?nost za delo duhovnikov in ?kofov, vendar so govorile tudi o Cerkvi, ki prizadene 9 f). »Klerikalizem, maskulinizem in neustrezna uporaba oblasti ?e naprej brazdajo obraz Cerkve in ?kodijo ob?estvu«. Poleg dialoga med mo?kimi in ?enskami brez podrejanja, izklju?evanja ali tekmovalnosti se zahteva »globoko duhovno spreobrnjenje in strukturne spremembe« (9 h).

?enski diakonat
Mnenje o dostopu ?ensk do diakonata so razli?na (9 j). Za nekatere je »nesprejemljiv« korak, »nepovezan z izro?ilom«, za druge bi obnovil prakso zgodnje Cerkve; spet drugi v njem vidijo »primeren in nujen odgovor na znamenja ?asov« za »prenovljeno ?ivljenjsko mo? in energijo v Cerkvi«. Potem so tu tisti, ki izra?ajo »strah, da bi bila ta zahteva izraz nevarne antropolo?ke zmede, s sprejetjem katere bi se Cerkev prilagodila duhu ?asa«. Sinodalni o?etje in matere prosijo, naj se nadaljuje »teolo?ko in pastoralno raziskovanje o dostopu ?ensk do diakonata«, pri ?emer naj se uporabijo rezultati komisij, ki jih je posebej ustanovil pape?, ter ?e opravljene teolo?ke, zgodovinske in eksegetske raziskave: »?e je mogo?e, naj bodo rezultati predstavljeni na naslednji seji zasedanja« (9 n).

Diskriminacije in zlorabe
Medtem je ponovno poudarjena nujnost, da se »zagotovi sodelovanje ?ensk v procesih odlo?anja in prevzemanju odgovornih vlog v pastorali in v slu?bah« in da se potemtakem temu prilagodi kanonsko pravo (9 m). Nujno se je tudi spoprijeti s primeri delovne diskriminacije in krivi?nega nagrajevanja, vklju?no s tistimi v Cerkvi kjer »posve?ene ?ene pogosto veljajo za poceni delovno silo« (9 o). Treba pa je raz?iriti dostop ?ensk do teolo?ke izobrazbe in do izobra?evalnih programov (9 p) in tudi spodbujati uporabo vklju?ujo?ega jezika v liturgi?nih besedilih in v dokumentih Cerkve (9 q).

Posve?eno ?ivljenje
Ob pogledu na bogastvo in raznolikost razli?nih oblik posve?enega ?ivljenja, dokument posvari pred »vztrajanjem pri avtoritarnem slogu, ki ne daje prostora za bratski dialog« in iz katerega se porajajo primeri najrazli?nej?ih zlorab. To je problem, ki »zahteva odlo?ne in ustrezne posege« (10 d).

Diakoni e formacija
Potem je izra?ena hvale?nost diakonom, »ki so poklicani svojo slu?bo Bo?jemu ljudstvu ?iveti z izrazi bli?ine z ljudmi, sprejemanja in poslu?anja vseh« (11 b). Vedno je nevarnost klerikalizem, »zmali?enje duhovni?tva«, ki mu je treba »od samega za?etka formacije« nasprotovati z »?ivim stikom« z ljudstvom in s pomo?i potrebnimi (11 c). V tej smeri je bila izra?ena tudi zahteva, naj bodo semeni??a ali druge oblike usposabljanja kandidatov za slu?bo povezana z vsakdanjim ?ivljenjem skupnosti (11 e), da bi se izognili »nevarnosti formalizma in ideologije, ki vodita v avtoritarne odnose in prepre?ujeta resni?no rast v poklicanosti«.

Celibat
Omenjena je tema celibata, ki je v teku zasedanja dobila razli?ne ocene. V sklepnem poro?ilu beremo: »Vsi cenijo njegovo vrednost, ki je polna prero?kosti in pri?evanja o prili?enju Kristusu. Nekateri se spra?ujejo, ali se mora njegova teolo?ka primernost z duhovni?ko slu?bo v latinski Cerkvi nujno prevesti v disciplinsko obveznost, predvsem kjer cerkveni in kulturni kontekst to ote?ujeta. Gre za temo, ki ni nova in zahteva nadaljnjo obravnavo«.

Vloga in lik ?kofov
?iroko je razmi?ljanje o liku in vlogi ?kofa, ki je poklican, da uveljavlja »soodgovornost«, razumljeno kot vklju?evanje drugih dejavnikov znotraj ?kofije in duhovnikov, tako da ubla?i »preobremenjenost z upravnimi in pravnimi obveznostmi«, ki pogosto prepre?ujejo njegovo poslanstvo (12 e). Ob tem ?kof »ne najde vedno ?love?ke opore in duhovne pomo?i« in »ni redka bole?a izku?nja dolo?ene vrste osamljenosti« (12 e).

Primeri zlorab
Pri vpra?anju zlorab, ki »veliko ?kofov spravlja v te?ave pri usklajevanju o?etovske in sodni?ke vloge« (12 i), se predlaga, »ocena mo?nosti, da bi sodni?ko nalogo zaupali neki drugi instanci, ki jo je treba kanonsko natan?no dolo?iti« (12 i).

Formacija (III. DEL)
»Sinodalni pristop« se potem zahteva za formacijo, kjer se najprej priporo?a »poglobitev« teme ?ustvene in spolne vzgoje za spremljanje mladih na njihovi poti rasti in za podporo ?ustvenega dozorevanja tistih, ki so poklicani v celibat ali v posve?eno ?istost (14 g). Zahteva se poglobitev dialoga s humanisti?nimi znanostmi (14 h), tako da bi razvili »vpra?anja, ki se ka?ejo sporna tudi znotraj Cerkve« (15 b).

To so vpra?anja, »v zvezi s spolno identiteto in spolno usmerjenostjo, s koncem ?ivljenja, s te?kimi zakonskimi situacijami, z umetno inteligenco povezanimi eti?nimi problemi«. Ta vpra?anja Cerkvi »postavljajo nova vpra?anja« (15 g). »Pomembno je, da si za to razmi?ljanje vzamemo potreben ?as in vanje vlo?imo najbolj?e mo?i, ne da bi zapadli v poenostavljajo?e sodbe, ki ranijo ljudi in telo Cerkve«, ob tem pa se spomnimo, »da je u?iteljstvo ponudilo ?e veliko namigov, ki ?akajo, da bi jih prevedli v primerne pastoralne pobude«.

Poslu?anje
Z isto skrbnostjo se ponavlja povabilo k »pristnemu« poslu?anju »ljudi, ki se zaradi svojih zakonskih razmer, zaradi identiteta ali spolnosti ?utijo potisnjeni na rob ali izklju?eni iz Cerkve« in »prosijo, da bi jih poslu?ali, jih spremljali in da bi bilo za??iteno njihovo dostojanstvo«. Njihova ?elja je, da bi se »vrnili domov«, v Cerkev, in da bi bili poslu?ani in spo?tovani, ne da bi se bali, da se bodo po?utili obsojane, trdi zasedanje, in poudarja, da »kristjanom ne more primanjkovati spo?tovanja do dostojanstva katerekoli osebe« (16 h).

Poligamija
V lu?i izku?enj, o katerih so v dvorani poro?ali nekateri ?lani sinode iz Afrike, se spodbuja SECAM (Simpozij ?kofovskih konferenc Afrike in Madagaskarja) k pospe?evanju »teolo?kega in pastoralnega razlo?evanja« na temo poligamije in »spremljanju ljudi v poligamnih zvezah, ki se pribli?ajo veri« (16 q).

Digitalna kultura
Nazadnje se v zbirnem poro?ilu govori o digitalnem okolju. Spodbuja se, da bi »dosegli aktualno kulturo v vseh prostorih, v katerih ljudje i??ejo smisel in ljubezen, vklju?no z njihovimi mobilnimi telefoni in tablicami« (17 c), ob upo?tevanju, da internet »lahko povzro?i tudi ?kodo in rane, na primer preko ustrahovanja, dezinformacij, spolnega izkori??anja in zasvojenosti«. Zato je nujno »razmi?ljati, kako lahko kr??anska skupnost podpira dru?ine pri zagotavljanju, da prostor na spletu ne bo samo varen, ampak tudi duhovno po?ivljajo?« (17 f).