Sinoda. ?Valuta Cerkve ni denar, ampak obilje karizem?
Vatican News
Rowlands, ki je docentka dru?benega nauka Cerkve na Univerzi v Durhamu v Veliki Britaniji, je zbranim predstavila teolo?ka izhodi??a za premi?ljevanje o osrednji temi to?ke B1 dokumenta Instrumentum laboris: »Ob?estvo, ki iz?areva. Kako biti bolj v polnosti znamenje in sredstvo zdru?enosti z Bogom ter edinosti ?love?kega rodu?«
Valuta Cerkve je obilje karizem
Predavateljica je najprej poudarila, da je ob?estvo prva in zadnja beseda sinodalnega procesa, za?etek in smisel skupne hoje. Da bi ?iveli ob?estvo, pa je po njenih besedah potreben pogum: »Pogum, da se soo?imo s stvarnostjo, kakr?na je v resnici.« Prav tako je spomnila, da valuta Cerkve ni denar, ampak je na?a skupna blagajna obilje darov, karizem in milosti, ki jih Bog izliva v skupnosti vernikov in ki smo jih poklicani razlo?evati. Ob?estvo je po njenih besedah tudi »na?e delovanje in na?e bivanje«, »na?in, kako razumevamo kon?ni Bo?ji na?rt za vse ?love?tvo,« da bi bilo prenovljeno obli?je zemlje.
V nadaljevanju Rowlands spregovorila o treh razse?nostih ob?estva:
- Ob?estvo je lepota razli?nosti v edinosti. »V sodobnem svetu, ki te?i k homogenosti in fragmentaciji, je ob?estvo jezik lepote, harmonija edinosti in pluralnosti«.
- Ob?estvo obstaja v konkretnih, oprijemljivih stvarnostih: nuditi kruh la?nim, zdraviti trpe?e, dati zavetje tistim, ki so v stiski. »Cerkev se rodi in ?ivi v dramati?nosti ?love?kega stanja. »Morda je najbolj ?iva podoba ob?estva kot praznika Jagnjetova gostija. Bog nagovarja na?e ?ute: okusite in poglejte, vzemite in jejte. V evharistiji se sre?ujejo razli?ne razse?nosti ob?estva. To je kraj, kjer se razodeva ob?estvo vernikov, kjer prejemamo Bo?je darove za Bo?je ljudstvo.«
- Ob?estvo je soudele?ba, ki nas povezuje z drugimi v ?asu in prostoru. »Jezik ob?estva je velikono?ni jezik in zato jezik upanja, saj z zlato nitjo povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. V dobi, ki te povezave pogosto ?eli pretrgati, se jih na?a vera trdno dr?i.«
?tiri pri?evanja
Predavanju profesorice Rowlands je sledila ti?ina, nato pa ?tiri pri?evanja.
Sonia Gomes de Oliviera iz Narodnega sveta laikov v Braziliji je podelila svojo izku?njo poslanstva socialne delavke ter veselje ob poteku sinodalnega procesa v krajevni Cerkvi. Poudarila je, da so mnogi laiki »odkrili, da so soodgovorni pri poslanstvu Cerkve«. Sinodalnost mora biti po njenih besedah odslej praksa Cerkve in ne samo dolo?en trenutek. »Biti moramo Jezusova navzo?nost, odprti za poslu?anje in sprejemanje« na krajih bole?ine in trpljenja, tudi na tistih, ki jih ne moremo dose?i, med ljudmi, ki so zapustili Cerkev in so ranjeni.«
V nadaljevanju je spregovoril eden izmed bratskih delegatov, Job Getcha, metropolit gr?ke pravoslavne Cerkve s carigrajskega ekumenskega patriarhata, sopredsednik Mednarodne me?ane komisije za teolo?ki dialog med katoli?ko in pravoslavno Cerkvijo. Izpostavil je razlike v pojmovanju sinodalnosti: ta namre? za pravoslavno Cerkev pomeni »sre?anje, na katerem ?kofje sprejmejo dolo?ene odlo?itve, ne pa posvetovalno sre?anje klera in laikov«. Metropolit je nato navedel nekaj zgodovinskih okoli??in, v katerih je pravoslavna Cerkev v sinodalni proces vklju?ila tudi duhovnike in laike.
V znamenju medverskega dialoga je bilo pri?evanje malezijskega duhovnika Clarenca Davedassana. Azijska celina ima ?tiri milijone prebivalcev, od tega je katoli?anov le 3,31 %. Kljub temu pa Cerkev »ni nepomembna manj?ina, ampak je marsikje v slu?bi celostnega ?love?kega razvoja in skupnega dobrega« ter si kljub izzivom prizadeva ?iriti evangeljsko sporo?ilo in graditi mostove.
Zadnja pa je svoje pri?evanje podelila Siu Wai Vanessa Cheng. Poudarila je, da poslu?ati pomeni »spo?tovati« ter opozorila, da je treba nameniti pozornost tudi tistim, ki so tiho, ker se bojijo, da ne bi bili sprejeti ali da bi veljali za nespo?tljive do avtoritete. »Sinodalnost ljudem prina?a upanje,« je nadaljevala in navedla primer Cerkve v Hongkongu, ki ji je sinodalni proces pomagal, da je po dveh letih dru?benih nemirov ponovno za?ela svojo pot.
