杏MAP导航

Vatican News

Na za?etku brifinga je Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo in predsednik Komisije za informiranje, predstavil delo v dvorani Pavla VI. V sredo popoldan in v ?etrtek dopoldan je potekalo delo po skupinah (circoli minori), ki je bilo namenjeno »pogovoru v Duhu«. Razmi?ljali so o to?ki B 3 dokumenta Instrumentum laboris z naslovom »Soudele?ba, naloge odgovornosti in avtoriteta. Kak?ni so procesi, strukture in institucije v misijonarski sinodalni Cerkvi?« Prefekt je nadalje spomnil, da so bile ustanovljene »tri delovne skupine strokovnjakov teologov in kanonistov, ki bodo v treh poro?ilih z generalnimi kongregacijami podelili svoja razmi?ljanja o treh podto?kah dokumenta Instrumentum laboris: »Katere strukture je mogo?e razviti, da bi utrdili misijonarsko sinodalno Cerkev?« (B 3.3), »Kako oblikovati instance sinodalnosti in kolegialnosti, ki vklju?ujejo skupine krajevnih Cerkva?« (B 3.4) ter »Kako okrepiti institucijo sinode, da bo izraz ?kofovske kolegialnosti v sinodalni Cerkvi?« (B 3.5). Sheila Pires, tajnica Komisije za informiranje, pa je povedala, da je v sredo popoldan v delu po skupinah sodelovalo 340 udele?encev, v ?etrtek dopoldan pa 344.

Kardinal Czerny o molitvi za migrante

Kardinal Michael Czerny je v svojem govoru spomnil na molitev za migrante in begunce, ki je nato v ?etrtek zve?er potekala na Trgu svetega Petra ob skulpturi, ki je posve?ena prav njim. Predstavlja »ljudi vseh starosti, ki so bili iz dolo?enega razloga primorani zapustiti svojo de?elo in svoje domove«. Po kardinalovih besedah do mnogi udele?enci izpostavili »tesnobo, ranljivost in marginalizacijo ?tevilnih migrantov« ter »stra?en molk dru?be, ki jih zavra?a«.

Vzajemna pomo? v ?kofiji na meji med ZDA in Mehiko

Msgr. Daniel Ernest Flores, ?lan pripravljalne komisije in ?kof v Brownsvillu v Teksasu, najve?ji ?kofiji v Zdru?enih dr?avah Amerike na meji z Mehiko, je v uvodu spomnil, da »vsaka krajevna Cerkev na sinodo prina?a svoje darove in izku?nje«. Povedal je, da se je v zadnjih letih pove?alo ?tevilo ljudi iz Latinske Amerike, ki prihajajo v ZDA skozi Brownsville. Kljub temu pa so se tamkaj?nji verniki vedno odzvali na potrebe: »Oglasilo se je veliko ljudi – od gostincev do medicinskih sester –, da bi skupaj na?li re?itve za pomo? in podporo.« ?kof je ob tem dodal, da nimajo »veliko materialnih sredstev, vendar pa vedo, kaj je rev??ina, in so velikodu?ni«. Pomenljivo je, da so se enako odzvali tudi muslimani, judje ter pripadniki drugih verstev in kr??anskih veroizpovedi. Msgr. Flores je prav tako poudaril, da je potrebno z osebami, ki pre?kajo mejo, »ravnati spo?tljivo, v zavedanju njihovega ?love?kega dostojanstva«. Tudi ?e ?kofija nima velikih finan?nih mo?nosti, mora biti »pro?na« in se prilagajati nenehno spreminjajo?im se razmeram, pri tem pa ne pozabiti na na?elo spo?tovanja – zlasti do migrantskih dru?in, ki pogosto do?ivljajo »stra?ne izku?nje« – ter sodelovanje s sosednjimi ?kofijami.

P. Alwan o situaciji sirskih beguncev v Libanonu

Na brifingu je zatem spregovoril p. Khalil Alwan, nekdanji generalni predstojnik maronitskih libanonskih misijonarjev, ki je generalni tajnik Sveta vzhodnih katoli?kih patriarhov ter profesor na libanonski univerzi v Bejrutu. Dejal je, da je sodeloval na ?tirih sinodah in da se mu sedanja zdi druga?na tako glede na metode kot tudi vsebino. Po njegovih besedah gre za »pravo pot z Gospodom, s Cerkvijo, z vsemi stvarnostmi, ki so tu zastopane. Sodelovanje na njej je velika milost, ki nam daje razloge za upanje glede prihodnosti Cerkve«.
Maronitski redovnik je nato predstavil polo?aj sirskih beguncev v Libanonu, ki so tja pri?li leta 2011: »?ivijo v ne?love?kih razmerah, mno?i?no so stisnjeni v tabori??ih, ki so na meji svojih zmogljivosti, saj mednarodna skupnost od Libanona zahteva, da jih zadr?uje na svojem ozemlju in jim prepre?i odhod v Evropo.« Na teh obmo?jih po njegovih besedah »?ivi ve? kot dva milijona ljudi, v zadnjih letih pa je bilo zabele?enih veliko rojstev. Libanon je s petimi milijoni prebivalcev dr?ava z najvi?jim odstotkom beguncev na svetu.«

Nadalje je p. Alwan opozoril, da se z razli?nimi oblikami humanitarne pomo?i posku?a ubla?iti dramati?ne razmere, vendar bi bilo treba beguncem omogo?iti, da odidejo tja, kjer bi bilo bolj spo?tovano ?lovekovo dostojanstvo. Prepri?an je, da so Libanonci kaznovani »zaradi svoje ?love?nosti«. Vsi ti begunci namre? obremenjujejo ekonomijo dr?ave, ki ima ogromne stro?ke, s katerimi se mednarodne vladne organizacije ne morejo spopasti, zaradi ?esar »libanonski dr?avljani postajajo vedno bolj revni. To v njih vzbuja veliko jezo: menijo, da je humanitarno vpra?anje izgovor za to, da begunci ostajajo v Libanonu, ki je prisiljen postati dr?ava politi?nega azila.« Ob koncu je p. Alwan spomnil, da se je »dvignilo ?e veliko glasov, ki so pozvali, da bi Sirci lahko od?li v Evropo. Soo?amo se s ?love?ko tragedijo in nocoj bomo molili, da si bodo svetovne sile prizadevale, da se ta tragedija kon?a in da se bodo Sirci neko? lahko vrnili v svojo dr?avo in kulturo,« je sklenil svoje razmi?ljanje maronitski predstavnik.

Polo?aj beguncev in migrantov v Ju?ni Afriki

Msgr. Dabula Anthony Mpako, nad?kof v Pretoriji in podpredsednik Ju?noafri?ke ?kofovske konference, je predstavil polo?aj migrantov in beguncev v svoji dr?avi. Najprej je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem pri »pogovoru v Duhu« kot metodi sinodalnega procesa ter poudaril, da se s poslu?anjem, spo?tovanjem in sprejemanjem ljudje lahko resni?no izrazijo in sprejmejo drug drugega. Po njegovih besedah imajo v Ju?ni Afriki »plodna tla, da bi to metodo sprejeli za svojo«. Prepri?an je, da jim bo pomagala pri soo?anju z izzivom, »kako migrantom in beguncem ponuditi prostor in pastoralno kulturo«.

Po uradnih podatkih je v Ju?ni Afriki 2,9 milijona migrantov, vendar pa je nad?kof povedal, da jih je v resnici veliko ve?. Glavni razlog za njihovo prisotnost v Ju?ni Afriki je rev??ina: ve?ina izmed njih je namre? ekonomskih migrantov. V Pretoriji imajo »slu?bo, ki skrbi za migrante in begunce. Sku?a jim pomagati tudi pri prakti?nih potrebah kot so zagotavljanje hrane, obla?il in zdravstvene oskrbe, prav tako pa sledi urejanju dokumentov za pridobitev statusa begunca«. Mnogi izmed njih so katoli?ani, ki ?elijo ?e naprej prakticirati svojo vero. Pogosto so izolirani v svoji diaspori. Msgr. Mpako je dejal, da jim pomagajo, da se vklju?ijo v tamkaj?njo katoli?ko stvarnost, k sodelovanju vabijo tudi duhovnike iz dr?av izvora migrantov«.

Sinodalnost in hierarhija v Cerkvi

Sledila so vpra?anja novinarjev. Enega izmed njih je zanimalo, ?e bi prenova struktur na podlagi sinodalnosti lahko ogrozila avtoriteto in pristojnosti ?kofov v ?kofijah. Msgr. Flores je spomnil, da to vpra?anje ni novo. Po njegovih besedah mora izvr?evanje oblasti, poslanstvo Cerkve temeljiti na spreobrnjenju srca. To je bistveno, da bi lahko vsaka struktura dosegla pozitivne cilje. Izpostavil je, da obstaja veliko razli?nih mnenj, vendar pa je po njegovem mnenju bolj pomembno razumeti, kako postati ljudstvo, ki se osredoto?a na vzajemno slu?enje. »To je bistveno. Lahko vse spremenimo, vendar pa ?e ne pride do tega, ne odgovorimo na prvotni klic evangelija. Temeljnega pomena je spreobrnjenje srca: in to velja za vse kr??ene,« je ?e poudaril msgr. Flores.

Nad?kof Mpako mu je pritrdil ter dodal, da je splo?no sprejeto, da morata v Cerkvi sobivati dve strukturi: sinodalnost in hierarhija. »Nedvomno bi radi videli, kako lahko ta dva vidika delujeta skupaj ter da bi sinodalnost za?ela prodirati v hierarhi?no strukturo Cerkve. Po drugi strani pa je jasno, da ima sinodalnost v katoli?ki Cerkvi edinstven zna?aj, saj gre za sinodalnost, v sredi??u katere je »pape?eva katedra«.

Na vpra?anje, ?e se udele?enci sinodalnega zasedanja strinjajo s klju?no temo, da je potrebno ohranjati enotnost in raznolikost kontekstov, kultur in tradicij prek spremembe miselnosti in struktur, je odgovoril kardinal Czerny. Dejal je, da to ni problem, ki bi »vzbujal najmanj?o skrb: hierarhi?nim strukturam Cerkve se ni potrebno bati sinodalnega procesa, ki se za?ne s poslu?anjem. Nemogo?e je, da bi to ?kodovalo hierarhi?ni naravi Cerkve. Molitev bo pomagala strukturi in delovanju Cerkve zahvaljujo? Svetemu Duhu tako, da ju bo izbolj?ala. In veseli nas, da o teh vidikih ne le govorimo, ampak to duhovnost tudi ?ivimo.«

Kristusovo obli?je v trpe?ih

Ju?noafri?ki ?kof Mpako je na vpra?anje o prisotnosti LGBTQ+ oseb tudi med migranti odgovoril, da je »stali??e Cerkve glede odnosa do njih jasno: v prvi vrsti jim je potrebno izkazati so?utje, ne da bi kogar koli diskriminirali in ne da bi se v cerkveni skupnosti po?util odrinjenega. Sveti o?e je to zelo lepo ponazoril,« je dodal, ?eprav se je treba soo?iti s tradicionalno kr??ansko antropologijo. Po njegovih besedah je to problem, »ki ga ne bo mogo?e razre?iti takoj, saj se trdno dr?imo tradicije, ki obstaja ?e zelo dolgo, in i??emo na?ine, da bi se ti ljudje v Cerkvi po?utili kot doma«. Msgr. Flores pa je dejal, da zanj poslanstvo karitativnosti Cerkve v njegovi ?kofiji pomeni »sprejemati dru?ine, ki se nahajajo v te?kih situacijah,« star?e in otroke skupaj; zato spodbuja »prostovoljce, naj v trpe?ih prepoznajo Kristusovo obli?je. Ne spra?ujemo, ?e so katoli?ani ali kristjani, kak?no je njihovo politi?no prepri?anje ali spolna usmerjenost; ?elimo slu?iti trpe?emu Kristusu: to je evangeljska dr?a Cerkve,« je ?e poudaril nad?kof v Brownsvillu.

Soo?enje med kulturami

Naslednje vpra?anje je bilo povezano s stali??em sinode glede potreb latinskoameri?kih kultur. Msgr. Flores je odgovoril, da je zdru?evanje razli?nih kultur izraz sinodalnosti, ?eprav to ni lahko, ?e posebej, ?e to po?ne? dobro. Spregovoril je tudi o osebni izku?nji, saj je odra??al v dvojezi?ni dru?ini, v kateri ni lo?itve med latinskoameri?ko in angloameri?ko kulturo. Kot je pojasnil, gre za to, da posku?amo en svet prevesti v drugega. Dodal je, da mladi dobro vejo, kako se to dela ter da je to bogastvo, zlasti za tiste, ki kot on ?ivijo na obmejnem podro?ju. Vendar pa se po njegovih besedah tega ne more poenostavljati na cerkveni ravni; nasprotno, prizadevati si je treba za napredek v bolj strukturiranih pogovorih med Cerkvijo v Severni in v Ju?ni Ameriki. Tudi kardinal Czerny je »?ivel v dveh svetovih« in kot je dejal, tudi zanj ?ivljenje pomeni »prevajanje«; na nek na?in bi isto lahko rekli za sinodalnost, ki po njegovih besedah pomeni »kako nekaj prevesti iz ene kulture v drugo«.

Nobenega zunanjega pritiska ali zarote

Prefekt Ruffini je nato v odgovoru na vpra?anje podal nekaj metodolo?kih pojasnil glede dela po skupinah ter glasovanja o povzetku tokratnega zasedanja sinode. ?kofa Flores in Mpako sta zatem zagotovila, da na razmi?ljanje udele?encev sinodalnega zasedanja ne vplivajo zunanji pritiski ali »zarote«: »Izmenjujemo si iskrena in odkrita mnenja sub tutela Petri,« je dejal ?kof iz ZDA, medtem ko je ju?noafri?ki ?kof potrdil, da je »izziv«, s katerim se soo?ajo udele?enci, odgovoriti na potrebo po oblikovanju »bolj sinodalne Cerkve«.