杏MAP导航

Paolo Ondarza – Vatikan

Bli?nji vzhod, Ukrajina, Irak, Afrika. Molitev za mir, ki zdru?uje Cerkev po vsem svetu. To je bilo sporo?ilo, ki ga daje sinoda o sinodalnosti in o ?emer se je govorilo v ?etrtek, 12. oktobra, popoldne na brifingu na vatikanskem tiskovnem uradu. Izpostavljena je bila nujna potreba po skupni hoji v medverskem in medkulturnem dialogu.

Mo? molitve za mir

Margaret Karram, predsednica Gibanja fokolarov, katoli?anka, izraelske narodnosti palestinskega rodu, je dejala, da je molitev za mir, ki je potekala v ?etrtek dopoldne med zasedanjem, bila »zelo mo?an trenutek«: »Odkar je izbruhnila vojna, me je stiskalo pri srcu in spra?evala sem se, kaj po?nem tukaj na sinodi. Pridru?iti se molitvi z vsemi je bil zelo globok trenutek.« Zatrdila je, da je za mir potrebno veliko prizadevanja, a »mo? molitve je temeljna«. »Ta izku?nja me u?i, kaj pomeni hoditi skupaj, se pogovarjati in se pustiti nagovoriti drugim. Sinodalnost ni samo neka metodologija, ampak mora postati ?ivljenjski slog Cerkve: spo?tljivo poslu?ati drugega in presegati razli?na mnenja.«

V molitvi z vsem svetom

Margaret Karram je omenila ?tevilne medverske molitvene pobude, ki so se v teh dneh za?ele prek digitalnih platform, da bi vklju?ili ?im ve? vernikov po vsem svetu. »V?eraj smo se povezali tudi z Ukrajino. Dogovorili smo se za isto uro, da bi skupaj molili prek pobude Living Peace. Prav tako smo prosili za konkretna dejanja solidarnosti do bratov in sester ostalih verstev ter skupaj podpisali poziv k miru, ki bi ga namenili vodilnim.«

Dobro, ki ne povzro?a hrupa

Dobre prakse ne povzro?ajo hrupa, govori se samo o sovra?tvu, a Margaret Karram je ?elela izpostaviti, da si v Izraelu mnogi prizadevajo graditi mostove z ljudmi, ki ?ivijo v Gazi. »Imam prijateljico Judinjo,« je dodala, »ki se je odlo?ila moliti isto uro, ko molijo muslimani, da bi bila z njimi povezana v molitvi.«

Prizadevanje vseh

Na novinarska vpra?anja se je predsednica fokolarov odzvala s pro?njo po »soglasnem delovanju mednarodne skupnosti, da bi se lahko ponovno za?ela pogajanja in bi se opozorilo na nujnost re?itve tega konflikta: »?e vedno je preve? ti?ine. Samo moj glas ne bo prinesel sadu, potrebno je zavzemanje vseh, da bi pospe?ili spo?tovanje ?lovekovih pravic in sprave med ljudstvi.«

Afrika in sinodalnost

»Sinodalnost je ?e del afri?ke kulture,« je zatrdil monsinjor Andrew Nkea Fuanya, nad?kof Bamende v Kamerunu in predsednik tamkaj?nje ?kofovske konference: »V na?i Cerkvi vse po?nemo skupaj kot v dru?ini. Ta sinoda je velika tola?ba za Afriko, saj se v?asih ?utimo zapostavljeni, a v molitvi se pridru?iti vesoljni Cerkvi nam daje pogum, kajti na?a celina lahko zaznamuje to sinodo.« V zvezi z vojno je nad?kof poudaril, da vojna »ni nikoli re?itev«.

Evangelij, ki povezuje razli?ne jezike

Izku?njo, da smo med sinodo ena dru?ina, je imela tudi sestra Caroline Jarjis, zdravnica v zdravstvenem centru v Bagdadu in redovnica Kongregacije h?era Presvetega Srca Jezusovega. Udele?encem zasedanja je v svojem jeziku, arab??ini, prebrala evangelij in bila presene?ena, kako so se njene besede vseh dotaknile. »Bog je prisoten pri delu, ki ga opravlja sinoda. Izbral nas je in pripravil preden smo pri?li v Rim. Skupaj do?ivljamo izku?njo prvih kristjanov, ki so si med seboj vse delili.«

Pri?evanje ira?kih mu?encev

Pogled sestre Caroline govori o upanju, ?eprav ne skriva znamenja dvajsetih let trpljenja, ki ga je ?ivela v svoji dr?avi. »Prihajam iz dr?ave, ki je v vojni, kjer so kristjani manj?ina, a bogastvo na?e Cerkve je navzo?nost mu?encev. Njihova kri – je dejala novinarjem – nam daje spodbudo, da hodimo dalje. Domov se bom vrnila z ve? mo?i, ki prihaja iz te izku?nje ob?estva z vesoljno Cerkvijo.«

Na novinarsko vpra?anje je ira?ka redovnica izrazila popolno podporo odlo?itvi kardinala Louisa Raphaela Saka, da se umakne s sede?a patriarhata v Bagdadu, potem ko je predsednik Rashid razveljavil dekret, ki je do sedaj priznaval kaldejskega patriarha kot voditelja in odgovornega za cerkvene nepremi?nine. »Prav je ?iveti z dostojanstvom kristjanov v mu?eni de?eli: nismo drugorazredni dr?avljani.«

Romanje h katakombam

Popoldne so udele?enci sinode bili povabljeni na romanje h katakombam svetega Sebastijana, kjer se je najprej ?astilo sveta Petra in Pavla, in h katakombam svetega Kalista in svete Domitile. V petek, 13. oktobra, dopoldne je v bazilika svetega Petra ma?o daroval kardinal Ambongo Besungu. Sledila ji je osma generalna kongregacija, ki je bila namenjena temi: »Soodgovorni pri poslanstvu. Kako deliti darove in naloge v slu?bi evangelija?«

Sicer pa se je s sedmo kongregacijo, ?esto razpravo po skupinah in izro?itvijo poro?il generalnemu tajni?tvu sinode zaklju?ilo razpravljanje na temo o ob?estvu.

Teme sedme generalne kongregacije

V dvorani Pavla VI. je v sredo bilo navzo?ih 343 ?lanov, 36 je bilo govorov. Med temami so poleg medverskega in medkulturnega dialoga bile ?e vpliv kolonializma na domorodne skupnosti, pomembnost zakramenta sprave, ki nam omogo?i, da smo sprejeti, ?e prosimo za odpu??anje grehov, poslu?anje in vklju?evanje mladih v njihovo ?eljo po sre?anju z Jezusom. V zvezi s tem je na brifingu monsinjor Nkea Fuanya podelil izku?njo iz svoje ?kofije, kjer je v tem letu, posve?enem evharistiji, vsaka ?upnija pripravila kapelo s stalnim ?a??enjem Najsvetej?ega.

V sredi??u sinodalnega dela je bil tudi lik Matere Terezije iz Kalkute in njena pozornost do bolnih, potreba po prizadevanju katoli?kih voditeljev za pospe?evanje miru, drama ?ensk, ki so odrinjene na obrobja, potreba po vklju?evanju in poslu?anju v ?ivljenju Cerkve.

Sinoda in Marija

Ob koncu brifinga je predsednik komisije za informiranje Paolo Ruffini, sicer prefekt Dikasterija za komunikacijo, spomnil, da se je 12. oktobra obhajal praznik Na?e Gospe iz Aparecide in Na?e Gospe Pilar. »Danes je bila izpostavljena pomembnost marijanske narave sinodalne Cerkve. Marija je mati, je laikinja, je prerokinja, je dialog, je karizma, je svetost, je ?iveti evangelij,« je dejal Ruffini.