Sinoda. Hollerich: ob?utljiva vpra?anja, ki se nana?ajo na konkretno ?ivljenje Cerkve
Andreja ?ervek – Vatikan
Udele?enci zasedanja ?kofovske sinode o sinodalnosti so prispeli do ?etrtega dela dokumenta Instrumentum laboris, ki ima naslov »Soudele?ba, naloge odgovornosti in avtoriteta. Kak?ni so procesi, strukture in institucije v misijonarski sinodalni Cerkvi?«. Delo po manj?ih jezikovnih skupinah bo namenjeno petim podtemam, ki se nana?ajo na »konkretno ?ivljenje Cerkve« in »dinamiko rasti tradicije«, zaradi ?esar je razlo?evanje izredno pomembno, kot je izpostavil kardinal Hollerich, ki je nekoliko podrobneje predstavil posamezne podteme.
Nevarnost klerikalizma
Prva se nana?a na »obnovitev slu?enja avtoritete«, kar ne pomeni postaviti pod vpra?aj »oblast posve?enih slu?abnikov in pastirjev«. »Kot nasledniki apostolov imamo mi pastirji posebno poslanstvo v Cerkvi,« je dejal Hollerich. »Vendar pa smo pastirji mo?kih in ?ensk, ki so prejeli krst, ki ?elijo sodelovati in biti soodgovorni v poslanstvu Cerkve. Na mestih, kjer kraljuje klerikalizem, imamo Cerkev, ki se ne premika, Cerkev brez poslanstva. Klerikalizem lahko prizadene kler in tudi laike, ko mislijo, da lahko neko odgovornost ohranijo za vedno. Klerikalisti ho?e ohraniti status quo, saj samo status quo utrjuje njihovo mo?.«
Skupno razlo?evanje na razli?nih cerkvenih ravneh
Drugo podro?je se nana?a na »skupno razlo?evanje«. Kardinal je zatrdil, da so osebno izkusili »mo? preprostega orodja kot je pogovor v Duhu«. Kako lahko to dinamiko vnesemo v procese odlo?anja na razli?nih ravneh v Cerkvi? Kako se lahko nau?imo oblikovati soglasje, ki ne polarizira in hkrati spo?tuje posebno vlogo avtoritete, ne da bi se ta izolirala od skupnosti? Kot je pripomnil Hollerich, je to izziv skupnega razlo?evanja.
Oceniti raven sinodalnosti v ?e obstoje?ih strukturah
Tretja podtema izpostavlja, da je ?ivljenje ?love?kih skupnosti in torej tudi Cerkve nujno povezano z realizacijo struktur in institucij, ki ostajajo skozi ?as in ki osebam nudijo prilo?nost za soudele?bo in rast. Ali vsaka institucija lahko ponudi samo nekatere prilo?nosti, drugih pa ne? Katere so bolj v skladu s sinodalno Cerkvijo? Kardinal je povabil, naj se o tema dvema vpra?anjema razmi?lja na konkreten na?in, za?ne pa se naj pri ustanovah, ki ?e obstajajo, kot so na primer pastoralni sveti. Prav tako naj se preveri njihovo dejansko stopnjo sinodalnosti.
Zdrava decentralizacija
?etrta tematika govori o »posebni tipologiji struktur«, v katere se povezujejo krajevne Cerkve. Hollerich je dejal, da je bila celinska raven »dobrodo?la novost in mo?na to?ka sinodalnega procesa 2021-2024«. V ospredju so vpra?anja: Kaj se lahko nau?imo iz te izku?nje? Kak?no vlogo lahko ima celinska raven, tudi za uresni?evanje »zdrave decentralizacije«, h kateri nas pogosto vabi sveti o?e? In kak?en je potencial cerkvenih zasedanj, na katerih niso prisotni le ?kofje? Tukaj je kardinal na podlagi osebne izku?nje v Pragi pripomnil, da bi bilo brez sodelovanja duhovnikov, diakonov, posve?enih mo?kih in ?ensk ter laikov zasedanje veliko bolj konfliktno. Kako lahko gradimo mre?e med krajevnimi Cerkvami? In kako se ka?e slu?ba edinosti rimskega ?kofa v Cerkvi, ki je na zdrav na?in decentralizirana?
Mo?nost skupine brez ?kofov
Zadnja, torej peta podtema pa vabi k razmisleku o potencialu institucije same sinode kot prostora, kjer se na poseben na?in izkusi dinami?en odnos, ki povezuje sinodalnost, ?kofovsko kolegialnost in petrisnki primat. Od skupin se pri?akuje, da ocenijo poskus raz?iritve udele?be na skupino, v kateri ni ?kofov, ampak so ?lani izbrani kot pri?e faze poslu?anja in posvetovanja.
Potreben natan?en jezik
Kot je zatrdil kardinal Hollerich, »gre za ob?utljiva vpra?anja, ki zahtevajo skrbno razlo?evanje«: »So ob?utljiva, ker se dotikajo konkretnega ?ivljenja Cerkve in tudi dinamike rasti izro?ila: napa?no razlo?evanje bi ga lahko zlomilo ali zamrznilo. V obeh primerih bi ga uni?ilo. Gre za vpra?anja, ki jih je treba obravnavati z natan?nostjo jezika in kategorij.« Dodal je, da so na zasedanju navzo?i tudi teologi in kanonisti, tako latinskega kot vzhodnega obreda, ki lahko pomagajo pri razmi?ljanju, pri ?emer je spodbudil, naj se ?lani skupin nanje obrnejo brez strahu.
Konkretnost, ki pa sledi dolo?enim smernicam
Kardinal Hollerich je izpostavil, da vsaka soudele?ba prina?a s sabo tudi »poni?nost konkretnosti«. Zato vpra?anja na to temo sledijo tistim o ob?estvu in poslanstvu: prek soudele?be lahko pogledu, ki navdihuje, damo konkretnost, kontinuiteti v ?asu pa dodelimo misijonski zagon. Konkretnost pa s sabo prina?a tudi tveganje, da se izgubimo v detajlih, anekdotah, posameznih primerih, zato je pomembno, da skupine ostanejo konkretne v zvezi z osrednjo temo, ki je nakazana z vpra?anji za razlo?evanje. Kardinal je spomnil, da je cilj vsake skupine v zvezi z vpra?anjem, ki ga obravnava, oblikovati konvergence, divergence, vpra?anja, ki jih je treba poglobiti, in konkretne predloge za naprej.
