杏MAP导航

Vatican News

Kot je povedal Paolo Ruffini, predsednik Komisije za informiranje in prefekt Dikasterija za komunikacijo, so udele?enci v petek popoldan prisluhnili nekaterim »zelo mo?nim, ganljivim in globokim pri?evanjem s podro?ij, kjer ljudje trpijo zaradi vojne ali drugih vzrokov (Bli?nji vzhod, Ukrajina, Amazonija in tudi drugod)«.

Sinodalnost avtoritete ne odpravlja, ampak jo kontekstualizira

Najprej so obravnavali »razlo?evanje odnosov odlo?anja v razmerju med avtoriteto in soodgovornostjo«. Poudarili so, da sinodalnost »avtoritete ne odpravlja, ampak jo kontekstualizira«, pri ?emer so opozorili, da je »avtoriteta potrebna« ter da se ne smemo bati »soo?enja ali nestrinjanja«. Izpostavljeno je bilo, da je potrebno iti naprej z dialogom ter se izro?ati »Svetemu Duhu, ki spreminja kraje boja v kraje prehoda«.

Prisluhniti vsem

Nadalje so spregovorili o pomenu vzajemnega poslu?anja. Poudarili so, da je potrebno prisluhniti »vsem, za?en?i pri tistih, ki menijo, da jih ni mogo?e sprejeti v Cerkev, ali pa jim je bilo re?eno, da ne pripadajo Cerkvi«, kot so na primer »migranti, ki pripadajo drugim veram«, revni, osebe s posebnimi potrebami, staroselci ali LGBTQ osebe. V zvezi s slednjimi so spomnili, da jih je potrebno sprejeti in »nasprotovati vsakr?nemu nasilju nad njimi«.

Kdor ni v ob?estvu s pape?em, rani Cerkev

Druga pomembna to?ka, ki so jo obravnavali na petkovem sre?anju, je bilo »ob?estvo s pape?em«: kdor ni v temeljnem ob?estvu s Petrovim naslednikom, »rani Kristusovo telo, ki je Cerkev«. In ob?estvo je po Ruffinijevih besedah najbolj?e sporo?ilo, ki ga lahko posredujemo v svetu, ki je ujet med polarizacijo, ksenofobijo in vojno.

Pires: vloga ?ensk, poslanstvo Cerkve v digitalni dobi

Sheila Pires, tajnica Komisije za informiranje, je v nadaljevanju brifinga povedala, da je bila ena izmed tem na 15. generalni kongregaciji tudi vloga ?ensk in posve?enih ?ensk, predvsem je bila izpostavljena potreba, da bi se upo?teval njihov glas pri sprejemanju odlo?itev.
Razmi?ljanje je bilo namenjeno tudi klerikalizmu ter priporo?ilom glede stalne formacije, ki mora omogo?ati tudi soo?anje z vpra?anjem zlorab. Na vseh ravneh je pomembno spodbujati pobude za za??ito vseh ljudi, tako otrok kot tudi odraslih.
Ena izmed tematik, ki so jo v preteklih tednih sicer ?e obravnavali, je bilo poslanstvo Cerkve v digitalni dobi: to ne sme imeti virtualne razse?nosti, saj gre za resni?no ?ivljenje ljudi. Hkrati je bilo ponovno poudarjeno, da je poslanstvo Cerkve slu?iti revnim, v zavedanju, da nas bo Gospod sodil po tem, kako smo ljubili najmanj?e, in ne po znanju, ki smo si ga nabrali.

?kof Overbeck o izku?nji sinodalne poti Cerkve v Nem?iji

Msgr. Franz-Josef Overbeck, ?kof v Essnu in voja?ki ordinarij za Nem?ijo, je spregovoril o izku?nji sinodalne poti katoli?ke Cerkve v Nem?iji, ki se je za?ela leta 2018 in kon?ala lani. Poudaril je, da je bil razlog za za?etek te poti »veliko ?tevilo ugotovljenih primerov zlorab«. Delo je potekalo skupaj s Centralnim odborom nem?kih katoli?anov, ki zdru?uje predstavnike razli?nih poklicnih skupin v Cerkvi. Msgr. Overbeck je poudaril, da je na poti kesanja in prenove potrebno »samokriti?no pregledati delovanje Cerkve in se vpra?ati, katere spremembe so nujne za prenovo njenega ?ivljenja«. Po njegovih besedah se je potrebno vrniti k teolo?kemu znanju, »za?en?i s pri?evanjem Svetega pisma in katoli?kega izro?ila, z odkritji znanstvene teologije, pa vse do vere vernikov in znamenj ?asa, ki jih je treba razlagati v lu?i evangelija«, da bi bilo kr??ansko oznanilo verodostojno. »?e teologija, cerkveno u?iteljstvo ali izro?ilo ter znamenja ?asa,« vsebujejo nesprejemljiva in nepremostljiva nasprotja, to ne bo nikogar prepri?alo in prav tako ne bo dalo nobene usmeritve katoli?anom,« ki jih je v Nem?iji le ?e 30 % (toliko je tudi protestantov, 40 % pa je nevernih).

Katoli?ka Cerkev v Nem?iji je v ?asu sinodalne poti razmi?ljala o naslednjih ?tirih podro?jih: oblast, duhovni?tvo, vloga ?ensk in spolna morala. V Frankfurtu je potekalo pet konferenc, na katerih so obravnavali te teme in pripravili seznam stvari, ki jih je potrebno uresni?iti. ?kof Overbeck je ob tem dodal, da so na ta na?in izbrali obliko dela, ki je zanje pomenila »nov na?in sobivanja, neke vrste sinodalnost, ?iveta na ravni Cerkve v Nem?iji«. Pojasnil je, da sicer ne gre za »kanoni?no zavezujo?e sinodalne odlo?itve« ter dodal, da so sprejeli le tiste, za katere sta glasovali vsaj dve tretjini ?kofov: v treh letih so na ta na?in sprejeli 15 odlo?itev. »?lo je za pot u?enja in udejanjanja sinodalnosti.« Kljub temu, da ni ?lo vse brez te?av, pa je msgr Overbeck prepri?an, da so si prizadevali, da bi »razvili koncept cerkvenega ob?estva, ki bo nadaljevalo z delom sinodalnih zasedanj«.

Kardinal Barreto Jimeno: enost v razli?nosti

Perujski kardinal Pedro Ricardo Barreto Jimeno, nad?kof v Huancayu in predsednik Cerkvene konference Amazonije, je uvodoma spomnil, da se je sinoda »pripravljala dve leti, najprej po ?upnijah in zatem po ?kofijah, nato pa na nacionalni in celinski ravni«. Ob tem je dejal, da na sinodi ni?esar ne »izumljajo«, ampak sprejemajo »to, kar je Sveti Duh povedal Cerkvi«. Po njegovih besedah ?kofje, ki so »odgovorni za dolo?eno obmo?je in hkrati s pape?em Fran?i?kom soodgovorni za celotno vesoljno Cerkev«, predstavljajo ve?ino na sinodalnem zasedanju: »gre za ?kofovsko sinodo, ?eprav so prisotne tudi redovnice, redovniki, duhovniki in laiki,« je ?e dejal kardinal Barreto Jimeno.

Nadalje je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da udele?enci sinode »v malem ?ivijo izku?njo vesoljne Cerkve: raznolikost ras, kultur, jezikov, vendar vsi zdru?eni v enem Duhu, katerega vir je Sveta Trojica. Bog je ob?estvo, poslanstvo in soudele?ba,« je dejal ter dodal, da nas ta sinodalna izku?nja »odpira za obzorje razli?nosti v enosti Boga«. Izhajajo? iz osebne izku?nje po 52 letih duhovni?ke in 23 letih ?kofovske slu?be pa je kardinal ob koncu svojega nagovora dejal, da se »Cerkev kljub notranjim in zunanjim te?avam, ki jih do?ivlja, vedno znova odpravlja na pot, da bi slu?ila samo Kristusu in ?love?tvu«.

?kof Eychenne: v »francoski Amazoniji«

V nadaljevanju brifinga je msgr. Jean-Marc Eychenne, ?kof francoske ?kofije Grenoble-Vienne spregovoril o svoji izku?nji na jugu Toulousa: gre za podro?je periferije, ki ga imenujejo »francoska Amazonija«, saj ga zaznamuje velika rev??ina, vendar pa je naklonjeno duhovnemu iskanju Kristusa in evangelija. S tega obmo?ja, ki ima 150.000 prebivalcev, je od?el v svojo sedanjo ?kofijo, kjer jih je skoraj milijon. Ekonomske in socialne razmere so tukaj druga?ne, vendar pa obstajajo tudi podobnosti, saj so izzivi, s katerimi se je potrebno soo?ati, enaki. Po besedah msgr. Eychenna je glavni izmed njih soodgovornost. V povezavi s tem »sinoda o sinodalnosti pomeni skupaj razmi?ljati in videti, kako naj Cerkev ta koncept vzame za svojega«. Na ta na?in bi pre?li »od Cerkve, v kateri je soodgovornih le nekaj ljudi, k Cerkvi, kjer so vsi soodgovorni za oznanjevanje Kristusa in evangelija; k Cerkvi, ki je resni?no Kristusovo telo, kjer vsakdo izrazi svoje mnenje za kon?no odlo?itev, ki zadeva vse.

?kof je zatem podelil ?e svojo izku?njo z zaporniki: z njimi se sre?uje, skupaj berejo Bo?jo besedo in vsak pove svoj odmev na evangelij. »Mnogi so nepismeni ali odrinjeni na rob dru?be, vendar pa se lahko zgodi, da prav od teh oseb pride najbolj spodbudna beseda o prebranem odlomku,« je povedal msgr. Eychenne ter dodal, da soodgovornost pomeni ?iveti »resni?no sinodalno izku?njo«. Ta je po njegovih besedah podobna dejanju, ki ga storijo, ko v njihovo ?kofijo pride nov ?upnik: ob tej prilo?nosti namre? obhajajo obred umivanja nog, s ?imer poudarijo, da je slu?abnik. ?kof je izpostavil, da v skupnosti ne zapoveduje »eden«, ampak »mi, ki ga sestavljajo mladi, ostareli in osebe s posebnimi potrebami, da bi na simboli?en na?in povedali, da obstaja skupna odgovornost«. Poleg tega so v svoje ?kofijske ekipe vklju?ili tudi ?enske, ki imajo navadno slu?bo generalne vikarke in pomagajo ?kofom pri odlo?itvah, ki zadevajo skupnost«.

Sestra Nirmalini: »potovanje«, ki se nadaljuje

Nato je spregovorila sestra Maria Nirmalini iz Indije, generalna predstojnica sester apostolskega karmela in predsednica Konference redovnih ustanov Indije, ki ?teje ve? kot 130.000 ?lanov. Redovnica, ki sodeluje pri delu Mednarodne zveze vi?jih redovnih predstojnic, je izpostavila lepo izku?njo sinode, na kateri »vsak izmed udele?encev, ?etudi se med seboj ne poznajo in pripadajo razli?nim kulturam in okoljem, s kardinali, ?kofi, teologi, mladimi, redovniki in redovnicami ter laiki svobodno, brez strahu ali pritiska deli svoje izku?nje in ideje«. Prepri?ana je, da se ta na?in ne bo kon?al v Rimu, ampak ga bo ponesla tudi v Indijo: sinodalno potovanje je po njenih besedah »neprekinjen proces, ki se bo nadaljeval in bo vklju?eval vse ?lane skupnosti«. Zanjo so bili posebej pomenljivi trenutki podelitve, molitve za mir, migrante in begunce. »Ne glede na na? izvor smo vsi ?lani Bo?je dru?ine,« je sklenila s. Nirmalini.

Stanje na podro?ju poklicev

V odgovoru na vpra?anje o diakonatu ?ensk in mo?nosti, da bi poro?eni diakoni imeli »duhovni?ko« vlogo, je kardinal Barreto Jimeno spomnil, da je ta sinoda sad izku?enj sinode o Amazoniji: gre za prostrano podro?je, ki obsega devet dr?av s 33.000.000 prebivalcev, od katerih je 3 milijone domorodcev. Eden od pomembnih vidikov je bila ustanovitev Cerkvene konference Amazonije, ki vklju?uje vse kr??ene: zato je treba to izku?njo, ki je prva v zgodovini Cerkve, poglobiti. Tudi ?kof iz Essna, msgr. Overbeck, je spomnil, da so se vsa vpra?anja sinodalne poti v Nem?iji, vklju?no s problemom zlorab, pojavila v kontekstu dana?nje postsekularne dr?ave, v kateri ljudje ne vedo ve?, kdo je Jezus Kristus, in v vsakdanjem ?ivljenju ni ve? sklicevanja na vero. Dodal je, da je v Nem?iji polovica protestantskih pastorjev ?enskega spola. Stalni diakonat obstaja od leta 1968. Prav tako je opozoril, da se v Nem?iji postavljajo vpra?anja o tem, kak?na bo naloga ?ensk v diakonatu in njihova prisotnost v prihodnosti. Stalni diakonat, je dejal, je pomemben in je poklicanost, ne le pravica.

Vpliv sinodalne poti v Nem?iji

?kofa iz Essna so nadalje vpra?ali, kak?en vpliv je imela nem?ka sinodalna pot na sinodo, ki trenutno poteka, ter kak?en vpliv bo imela v Nem?iji. Msgr. Overbeck je dejal, da se zdi, da je to, kar je bilo storjeno na sinodalni poti Cerkve v Nem?iji, imelo vpliv v dru?bi. V zvezi s tem je opozoril, da je treba razmi?ljati o inkulturaciji in vlogi teologije spri?o vpra?anj, ki se pojavljajo. Glede posve?evanja poro?enih mo?kih pa je pojasnil, da ?e vrsto let delajo korake naprej: bogoslovcev namre? skorajda ni ve?, ob tem pa ni vpra?anje samo, kako re?iti zakramentalno ?ivljenje Cerkve, ampak predvsem kako ga ?iveti.