Sinoda. Brifing: sinodalnost, ?iveta med zasedanjem sinode
Vatican News
Na deveti generalni kongregaciji v ponedeljek dopoldne, 16. oktobra, je bil navzo? tudi pape? Fran?i?ek, sicer pa je v dvorani Pavla VI. bilo prisotnih 343 udele?encev zasedanja. Paolo Ruffini, predsednik komisije za informiranje med sinodo, je na brifingu dejal, da so bila pregledana ?e prva poro?ila o delo po manj?ih skupinah (circoli minori). V govorih pa je bilo zaznati »kakovost poslu?anja, ?iveto izku?njo in bratstvo« med udele?enci, ki si dopu??ajo ?as »za spreobrnjenje, vzajemno poslu?anje in razlo?evanje«. Gre za to, da se »nau?ijo sinodalnosti in se bodo ob vrnitvi domov na nek na?in vsi udele?enci ?utili druga?ni«. Pomembno je, da »se ?utijo kot ena dru?ina, z lepoto medsebojne podelitve svojih prepri?an, v bratstvu in miru«.
Sicer pa se je v?eraj?nja dopoldanska kongregacija za?ela z zahvalo svetemu o?etu za apostolsko spodbudo o sveti Tereziji Deteta Jezusa in Svetega Obli?ja z naslovom »C'est la confiance«, ki je iz?la v nedeljo. Spomnili pa so se tudi 45. obletnice izvolitve Janeza Pavla II. za pape?a.
P. Vimal Tirimanna iz reda redentoristov, teolog iz ?rilanke, je na brifingu dejal, da postaja vedno bolj optimisti?en v zvezi s sinodalnim procesom. Kot profesor moralne teologije je namre? pri?akoval rezultate. Preden je pri?el na sinodalno zasedanje je mislil, da je sinodalnost nek kli?e, a je mnenje spremenil, saj na za?etku tretjega tedna zasedanja vidi, »kako se tukaj sinodalnost zares ?ivi«. »Ko sedi? za okroglimi mizami ob ?kofih, kardinalih, ?enskah in laikih, ki sedijo drug ob drugem, se zave?, da je Cerkev koncentri?na in ne piramidalna,« je dejal p. Tirimanna ter pojasnil, da je delo za okroglimi mizami odraz ekleziologije koncilskega dokumenta Lumen gentium, ki se jo »?ivi v kulturi sinodalnosti«.
Irska redovnica Patricia Murray je na brifingu povedala, da v njeni redovni skupnosti ?e ve? kot dvajset let v praksi ?ivijo sinodalnost, in sicer prek skupnega sprejemanja odlo?itev, pri tem pa »v sredi??e postavljajo Jezusa in Svetega Duha« ter »poslu?ajo vse, da bi lahko razlo?evale«. Dodala je, da z veseljem vidi, kako je ta na?in sedaj postal del sinode in se ?iri po celotni Cerkvi. Izpostavila je, da je treba tudi v prihodnjih mesecih nadaljevati z razlo?evanjem. »?as je dar,« je dejala in ponovila, da je treba med celotno sinodalno potjo moliti in razlo?evati.
Pomo?ni pra?ki ?kof Zdenek Wasserbauer se je zaustavil pri apostolski spodbudi o sveti Tereziji iz Lisieuxa in dejal, da dokument vidi kot »kompas za celotno sinodo«, saj je med zasedanjem klju?na beseda ravno »misijonstvo«. Sveta Terezija pa je sozavetnica misijonov. Navedel je dva razloga, zakaj apostolska spodbuda za sinod predstavlja vodilo. Prvi je ta, da je svetnica ob vstopu v karmel imela »?eljo, da bi re?evala du?e«. Tudi na sinodi se vsak dan zbere ?tiristo ?lanov, ki si prizadevajo za dobro drugih, za njihovo re?itev. Kot drugi razlog pa je navedel »temno no? vere«, ki jo je ?ivela svetnica. »Nekateri pravijo, da tudi danes Cerkev tretjega tiso?letja ?ivi temo, sinoda pa je lu?, ki pre?ene temo,« je dejal ?e?ki ?kof.
Med odgovarjanjem na novinarska vpra?anja je s. Patricia Murray povedala, da je bila presene?ena nad svojim imenovanjem kot prve ?enske v zgodovini Cerkve, ki bo del skupine za pripravo dokumenta, ki bo povzemal zasedanje. »To je znamenje,« je dejala, »da v Cerkvi obstaja ?elja, da bi ?enske sodelovale pri odlo?anju.« Spregovorila je tudi o stopnji vklju?enosti ?ensk v zasedanje: »Uspelo nam je izraziti svoje stali??e. Vsak ?lan sinode lahko svobodno pripravi svoje razmi?ljanje in vsaka ?enska je imela dovolj prostora za svoj prispevek.« Dodala je, da je bilo veliko govorov o vlogi ?ensk v Cerkvi in o tem niso govorile samo ?enske.
Med novinarskimi vpra?anji je v ospredje pri?la tudi tema o osebah lgbtq+ in povzro?eni jim bole?ini. S. Murray je pritrdila, da se je o tem govorilo v manj?ih skupinah. Posku?alo se je ugotoviti, kako se Cerkev na liturgi?nem in pastoralnem podro?ju lahko opravi?i za povzro?eno trpljenje. ?rilan?ki p. Tirimanna je dodal, da gre za zelo odmevno vpra?anje, ter izpostavil prizadevanje za vklju?evanje vseh po Jezusovem zgledu. »Cilj na?ega zasedanja je, da bi se prek sinodalnosti ustvarila kultura vklju?evanja, pri ?emer se spodbuja radikalno spreobrnjenje,« je zatrdil. Vendar pa se ne sme izolirati posameznih vpra?anj, saj ta tema zadeva razli?ne stvarnosti, ?emur je pritrdil tudi pomo?ni pra?ki ?kof Wasserbauer. Slednji je tudi dodal, da sinoda deluje na »zelo uravnote?en na?in« in upo?teva »vse bole?ine«, ki jih danes ?ivita tako svet kot Cerkev.
»Povezuje nas zavedanje, da smo vsi ljubljeni kot Bo?ji otroci,« je pripomnil Ruffini, ki je na vpra?anje o blagoslavljanju istospolnih parov odgovoril, da to temo sinoda obravnava v lu?i kr??anskega nauka, ta nauk pa je temelj celotnega zasedanja ?kofovske sinode. Pojasnil je ?e, da to vpra?anje »ni osrednja tema pogovorov« in »ni tema sinode«. Omenjeno je bilo v okviru razmisleka o zavedanju, da je Cerkev »ena, sprejemajo?a in vklju?ujo?a«.
