Sinoda. Brifing: Izogibati se avtoritarnosti. Avtoriteta pomeni slu?enje
Vatican News
Udele?enci zasedanja ?kofovske sinode o sinodalnosti so zadnje dni razpravljali o ?etrtem delu dokumenta Instrumentum laboris, ki ima naslov »Soudele?ba, naloge odgovornosti in avtoriteta. Kak?ni so procesi, strukture in institucije v misijonarski sinodalni Cerkvi?«. Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo in predsednik Komisije za informiranje je na petkovem brifingu (20. oktobra) dejal, da je v dvorani Pavla VI. bilo ponovno poudarjeno, da »se je treba izogibati avtoritarnosti« in da »avtoriteta ni nadvladovanje, ampak slu?enje«.
Odmeval je izraz, da se avtoriteta »izvaja bosih nog«, da ne sme kontrolirati vsega, ampak mora biti sposobna delegirati oz. poobla??ati. ?kofu »pripada zadnja beseda, vendar pa ne edina beseda«, je bilo izpostavljeno. Udele?enci zasedanja so govorili o vlogi pastirjev, ki slu?ijo revnim, ter pozornost usmerili na »krik ljudi, ki trpijo na ulicah«. ?kofje – je bilo re?eno – morajo pozivati k spreobrnjenju srca, da bi se prebudila ?ustva ?love?nosti v tistih, ki trgujejo z oro?jem in prispevajo k vojnam, zaradi katerih trpi na milijone ljudi. Ena od osrednjih tematik, o kateri se je govorilo v dvorani Pavla VI., je bila soodgovornost, razumljena kot »vklju?evanje in usklajevanje karizem«. Poudarjena je bila pomembnost ovrednotenja kompetentnosti in dela laikov.
Sheila Pires, tajnica Komisije za informiranje, pa je na brifingu omenila ?e druge teme, ki so bile v ospredju pogovorov: posvarilo se je pred nevarnostjo klerikalizma tako pri duhovnikih kot laikih, zlasti v povezavi z razli?nimi vrstami zlorab, kot so zlorabe oblasti in vesti, ekonomske in spolne zlorabe. Zaradi zlorab Cerkev izgublja verodostojnost, tako da postane nujen »mehanizem kontrole«. Sinodalnost pa lahko prispeva k prepre?evanju zlorab, saj gre za proces, ki je povezan s poslu?anjem in dialogom.
Udele?enci zasedanja so spregovorili tudi o reformah. Izpostavljena je bila potreba po spremembah, da bi se doseglo ve?jo transparentnost cerkvenih finan?nih in ekonomskih struktur. Potrebna je tudi revizija kanonskega prava ter nekaterih cerkvenih nazivov, ki so ?e zastareli, kot je bilo re?eno. V zvezi s sinodalnostjo je bila poudarjena potreba po okrepitvi ?e obstoje?ih struktur, kot so na primer pastoralni sveti, pri ?emer pa je pomembna pazljivost, da ne bi podlegli parlamentaristi?nim odklonom. Sheila Pires je ?e dodala, da je bilo odmevno tudi vpra?anje o spremljanju mladih v digitalnem prostoru, ki mora postati pomemben kraj misijonstva, da bi se tako pribli?ali osebam na obrobju. Mlade naj se sre?uje tudi tam, kjer so, torej na razli?nih socialnih omre?jih.
Sicer pa so na brifingu bili navzo?i litovski nad?kof Gintaras Gru?as, redovna sestra Houda Fadoul, tokijski nad?kof Tarcisio Isao Kikuchi in redovna predstojnica sestra Mary Teresa Barron.
Nad?kof Gintaras Gru?as, predsednik Sveta ?kofovskih konferenc Evrope in Litovske ?kofovske konference, je v zvezi s sinodalnim delom je izpostavil »sredi??no mesto formacije kot na?ina biti Cerkev, na?ina skupnega ?ivljenja in do?ivljanja ob?estva«. In ravno to je po njegovih besedah sinoda konkretno uresni?ila. Spregovoril je ?e o spreobrnjenju srca, pripravljenosti za rast kot Cerkev ter o razpolo?ljivosti za spremembo miselnosti.
Sestra Houda Fadoul, ki prihaja iz Sirije, je spregovorila o svoji osebni in cerkveni izku?nji, zaznamovani z vojno, pandemijo in potresom. O zasedanju je dejala, da gre za »zelo bogato izmenjavo«, ki spodbuja edinost in medsebojno podelitev. Udele?enci k vsaki temi pristopijo v slogu skupne hoje in na tej poti obstaja za?etek, smer in cilj.
Tokijski nad?kof Tarcisio Isao Kikuchi je predsednik Caritas Internationalis in predsednik Japonske ?kofovske konference. Dejal je, da je za Japonce te?ko pogovarjati se v skupini, saj je zanje zna?ilen slog ti?ine. Zato je razprava v teh dneh zelo pomembna. Kot je pojasnil, so na celinskih zasedanjih ?e imeli na?in dela po manj?ih skupinah, ?lani pa so se zbrali okoli ene mize, tako da so sre?anja v Aziji bila dobra priprava na sinodo. Biti del petih manj?ih skupin je nad?kofu omogo?ilo bolje do?iveti raznolikost v enosti Cerkve, pri ?emer je poudaril njeno univerzalnost. Jezik, ki se je uporabljal med sre?anji na celinski ravni, je »jezik univerzalne teologije«, ?eprav ena sama re?itev ne more biti veljavna za vse, saj v Aziji obstajajo mnogi jeziki in mnoge stvarnosti. Ne moremo izbrati samo ene re?itve za skupno hojo, glede na to, da sinodalnost pomeni tudi spo?tovanje lokalnih kultur, je izpostavil tokijski nad?kof. Sicer pa se je kot predsednik Caritas Internationalis zaustavil ?e pri pomenu slu?enja ter zatrdil, da je vsaka Karitas temeljna na sinodalni poti Cerkve. Vse organizacije imajo svojo katoli?ko identiteto, aktivno sodelujejo z razli?nimi partnerji in imajo tudi ekumensko in medversko vlogo. Sinodalnost se prepoznava v razli?ni narodni pripadnosti oseb, ki organizacije vodijo, in vseh, ki delujejo na lokalni ravni po vsem svetu.
Irska sestra Mary Teresa Barron, ki je sicer tudi predsednica Mednarodne zveze redovnih predstojnic, pa je dejala, da jo je razmi?ljanje o sinodi pripeljalo do tega, da je za?ela videti in ?iveti stvari na podlagi svoje izku?nje kot redovnice, ki je zorela v pode?elski ?upniji na vzhodu Afrike, kjer je prvi? do?ivela izku?njo sinodalne Cerkve, mlade Cerkve, kjer sta dva duhovnika skrbela za 35 vasi, en katehist pa je delal na teritoriju, velikem kot Irska. Sinodalnost pri delu po manj?ih skupinah med zasedanjem je po njenem prepri?anju podobna tisti, ki jo je do?ivela v Afriki v skupnosti z verniki laiki vsako nedeljo na prostem: sedeli so v krogu, med seboj delili vero in skupaj sprejemali odlo?itve, tudi z osebami, ki niso imele nobene izobrazbe, a je vsak glas imel isto te?o. Sestra Barron je izpostavila, da Cerkev mora bolj prisluhniti mladim ter upo?tevati mo?no soudele?enost od spodaj. Dodala je ?e, da je posve?eno ?ivljenje v njeni kongregaciji utemeljeno na sinodalnosti.
