杏MAP导航

Zvo?ni posnetek: Radio Vatikan; prepis in mednaslovi: Dru?ina

Tokratno ?estnajsto zasedanje redne ?kofovske sinode je bilo nekaj posebnega, tako po svojem na?inu kakor tudi po vsebini. Verjetno se je zgodilo prvi?, da smo se poleg ?kofov zbrali tudi kot enakopravni udele?enci sinode tudi redovniki, redovnice, mo?ki in ?enske.

Mo? povezanosti
Nekaj ?ez 350 nas je bilo in vsak je na svoj na?in pri?eval svojo izkustvo sinodalne cerkve. Velik poudarek je bil na na?em ob?estvenem ?ivljenju, tako da lahko re?emo, da je bila ta sinoda na nek na?in ?e sama vaja ?ivljenja sinodalne Cerkve. Izku?ali smo to mo? povezanosti med seboj ter tudi z Bo?jim ljudstvom, saj smo posku?ali vedno znova ?utiti, sli?ati tudi bole?ine in nemir sveta, ki je tudi v tem mesecu zelo mo?no trkal na na?a vrata. Skupaj smo molili, se spra?evali, pri?evali, obhajali evharistijo, pa tudi mol?ali.

Za?eli z duhovnimi vajami
Trenutki ti?ine v tako imenovanem pogovoru ali molitvi v Svetem Duhu so bili zelo zelo mo?ni, zelo odmevni, zelo pri?evalni. Delili smo med seboj svoje izkustvo, izkustvo, na?e vere, na?ega ?ivljenja v Cerkvi, pa tudi na?a vpra?anja, na?a pri?akovanja, na?e strahove in dvome. Na?e sre?anje smo za?eli s 3-dnevnimi duhovnimi vajami, kar je tudi bilo nekaj posebnega. Tri dni smo tako pod vodstvom patra in redovne sestre razmi?ljali o teolo?kih temeljih sinodalne Cerkve. Kasneje, ko smo se vrnili v Rim, smo bili v dvorani Pavla VI. razdeljeni na manj?e skupine. Bilo je 30 jezikovnih skupin, sinoda pa je bila enkratna tudi po svoji vsebini.

Ni namre? osredoto?ena na neko posamezno temo ali podro?ja ?ivljenje Cerkve, kakor so bile sinode v preteklosti, poznamo sinodo mladih, o dru?ini, o evangelizaciji, ampak smo razmi?ljali o Cerkvi kot ob?estvu Jezusovih u?encev, ki na podlagi krstne milosti ?ivi svoje poslanstvo. To temeljno poslanstvo pa je, kako ?iveti, kako oznanjati odre?enjski evangelij Jezusa Kristusa v tem na?em ?asu.

Glavni voditelj sinode je Sveti Duh
Pape? nas je na za?etku spodbudil, naj ne pozabimo, da je glavni voditelj sinode Sveti Duh, in tudi, da Cerkev ni neka organizacija religiozna, ki bi imela namen na nek na?in ohranjati samo sebe, zadovoljevati ?lovekove duhovne potrebe. Ampak je to ?ivo ob?estvo, ob?estvo, v katerem ?ivi in deluje Bog sam. In zato je na?a glavna naloga, da ne postavljamo prevelikih ovir tej Bo?ji milosti. Temu delovanju Svetega Duha z zaverovanostjo sami vase, z vero v mo? na?ih struktur, na?ih predpisov, ki marsikdaj ?uvajo zgolj privilegije.

Kako je potekalo delo
Delo zasedanja sinode je potekalo v ?tirih sklopih, ki jih je na?rtoval instrumentum laboris. To je delovno gradivo, ki smo ga dobili udele?enci ?e nekaj mesecev prej in smo se nanj nekoliko pripravili. Delo sinode se je odvijalo v ve?ini v malih skupinah, kjer smo bili udele?enci razdeljeni po jezikovnih, pa tudi po tematskih sklopih. Pribli?no 12 nas je bilo v posameznih skupinah, obravnavali pa smo teme, ki so bile na nek na?in podane v instrumentom laboris.

V tem prvem sklopu predvsem o naravi Cerkve, Cerkve kot ob?estva v tej izku?nji sinodalni Cerkvi, ki jo ?e ?ivimo. Ob tem so se zastavljala vedno vpra?anja, ki so ?e odprta. Vpra?anja, ob katerih si lahko podelimo izku?njo, in o predlogih, o katerih bo ?e tekla razprava v ?asu, ki je pred nami, do drugega dela zasedanja sinode.

V drugem sklopu smo govorili bolj o soodgovornosti pri poslanstvu, o razli?nih slu?bah, o na?ih strukturah, v tretjem sklopu pa o razli?nih slu?bah v Cerkvi, o karizmah, o strukturah, ki morda potrebujejo izbolj?ave, da bi lahko bolj izvr?evali svoje temeljno misijonsko poslanstvo: oznanjevanje evangelija.

Sveti Duh nas kli?e, da v svetu uresni?ujemo novo ?ivljenje
Okrepili smo torej najprej torej zavedanje, kaj pomeni sinodalna Cerkev, ki skupaj na poti drug ob drugem uresni?uje poslanstvo Bo?jega kraljestva. Zavedamo se, da smo po krstu in v zakramentih, ki jih prejemamo, pravzaprav vsi dele?ni mo?i Svetega Duha, da smo vsi na nek na?in ?ivi udje Cerkve, Gospodovega telesa z razli?nimi darovi. Pa vendarle nas vodi skupni isti Duh, ki kli?e in nas vabi, da uresni?ujemo to novo ?ivljenje v tem svetu.

Vloga molitve in duhovnosti
Posebno mesto pri na?em delu ima tudi molitev in sploh duhovno ?ivljenje. Tako smo vsak teden za?eli s skupno sveto ma?o na Petrovem grobu, nekajkrat pa smo se zbrali tudi ob ve?erni molitvi. ?e posebej, ko so pri?le novice o vedno ve?jem zaostrovanju in vojni nevarnosti na Bli?njem vzhodu, smo se zve?er zbrali k molitvi ro?nega venca v cerkvi svetega Petra. Potem ob neki drugi prilo?nosti smo skupaj s pape?em na Trgu svetega Petra molili za vse migrante, za vse tiste, ki so izgubili ?ivljenje v teh te?kih ?asih, za vse tiste, ki pravzaprav nimajo tega glasu v svetu in ki jim Cerkev ?eli dati svoj glas.

Tudi v Cerkvi je veliko stisk
Spra?evali pa smo se tudi, kako lahko sinodalna Cerkev verodostojno ?ivi to obljubo, ki jo je Bog dal in ki smo jo tako sli?ali zelo mo?no tudi v molitvi psalma, da se bosta sre?ala ljubezen in resnica. Zavedali smo se namre?, da je tudi v Cerkvi veliko stisk, pa tudi veliko nesli?anih glasov. Odgovor, ki ga je dal vsak od nas, se velikokrat nana?al prav na osebno osebno izku?njo. Strinjali smo se, da lahko razlo?evanje poteka le v ob?estvu, v ?ivem in neposrednem stiku z ljudmi, ki imajo svoje izku?nje, s katerimi smo pripravljeni in ki so pripravljeni deliti tudi svojo ranljivost, svojo vero. Iz tega se moramo u?iti poslu?ati in videti tudi ljudi na obrobju. Gospod je namre? navzo? in dejaven v svetu marsikdaj prav v teh malih in oddaljenih. Potrebno je prisluhniti in se ob njih u?iti razlo?evati. Soo?enje z izku?njo je obogatilo na?o izmenjavo, zato je bila morda marsikdaj kak?na stvar tudi bole?a, tudi trda. Pa vendarle. Ob?utili smo, da nas veliko ve? stvari povezuje, kakor pa lo?uje.

Nastajal je sklepni dokument
Zavedati se moramo, da smo vsi gre?niki, vsi na poti spreobrnjenja in vsi potrebni Bo?je milosti. Kot sad na?ih pogovorov v majhnih skupinah so nastajali posamezni prispevki, ki smo jih potem na generalnem zasedanju sinode predstavili, nekatere pa smo tudi pisno vlo?ili. Tako je po?asi nastajal sklepni dokument, ki smo ga na koncu v zadnjih dveh dneh tudi sprejemali.

Dokument v resnici ni sklepni dokument, kar je bilo vedno znova poudarjeno, ampak je na nek na?in poro?ilo o teh na?ih povzetkih. To poro?ilo bo slu?ilo nadaljevanju in pripravi procesa, ki se bo zaklju?il z drugim delom zasedanja ?kofovske sinode oktobra leta 2024.

Kaj sledi?
To na?e sklepno poro?ilo pa bo poslano ?kofovskim konferencam, da potem te po svojih telesih: po ?kofijah, pa tudi po ?upnijah, obravnavajo te teme in ta vpra?anja, ki so se sedaj na tem zasedanju sinode izkazale kot tiste, ki naj bolj nagovarjajo ali pa zadevajo ?ivljenje Cerkve, ki ?eli bolj ?ivo ?iveti svoje poslanstvo.

Ta dokument, to poro?ilo ima spet nekako tri dele. V prvem delu govorimo o tej podobi sinodalne cerkve, o drugem delu, o tem poslanstvu in o u?encih kristjanih kot u?encih, ki smo poslani, da oznanjamo Gospodov evangelij. V tretjem delu pa razmi?ljamo o razli?nih povezavah, strukturah, na kak na?in utrjevati, poglabljati in prenavljati te strukture, da bi lahko Cerkev za?ivela res kot bolj ?ivo, mo?no dejavno misijonsko ob?estvo.