杏MAP导航

Salvatore Cernuzio – Città del Vaticano

?esto splo?no zasedanje sinode se je za?elo z meditacijo kardinala Arthurja Rocha, ki je spomnil na »nevarnost krvave vojne« ob trenutnem nasilju v Gazi in v Izraelu. O delu torkovega popoldneva in sredinega dopoldneva, ki so bila osredoto?ena na teme kot so konflikti v svetu, rev??ina, zlorabe, spolna identiteta sta v tiskovnem sredi??u poro?ala predsednik Komisije za informiranje Paolo Ruffini in tajnica Sheila Pires.

Gostje so bili kardinal Gérald Cyprien Lacroix nad?kof iz Québeca (Kanada), ki je poro?al o »obogatitvi« v teh dnevih v dvorani Pavla VI.; Grace Wrakia, pri?a sinodalnega procesa v Oceaniji, ki je dala sli?ati glasove »majhnih« skupnosti na Papui Novi Gvineji; Luca Casarini, aktivist in ustanovitelj »Mediterranea Saving Humans«, nevladne organizacije, ki je nastala leta 2018 iz »ogor?enja« nad tiso?i mrtvih v Sredozemlju in se danes posve?a re?evanju ?ivljenj na morju. Posebni povabljenec sinode, Casarini, je podelil mo?no pri?evanje o tem delu, opravljenem v Mare Nostrum: »sre?anje« med dvema rev??inama, je dejal, materialno rev??ino tistega, ki je prisiljen zapustiti »edino bogastvo, ki ga ima v posesti«, svojo zemljo, in duhovno rev??ino Zahoda, za katerega se zdi, da je izgubil sposobnost jokati in odklanjati »grozo«.

Majhen »Circolo Minore« pri Sveti Marti

Najprej je spregovoril Ruffini, ki je poro?al o »majhnem krogu 'Circolo Minore'«, vzpostavljenem torek v Domu Svete Marte, kamor so bili povabljeni nekateri rimski reve?i na kosilo s pape?em in kardinalom milo??inarjem Konradom Krajewskim. Tudi njim je bilo postavljeno vpra?anje, »kaj pri?akujejo od Cerkve« in »njihov odgovor – je dejal Ruffini, ko je prenesel to, o ?emer so poro?ali na generalnem zasedanju – je bil: »Ljubezen. Samo ljubezen.«

Po sledi koncila

339 ?lanov, ki so bili na zasedanju navzo?i v torek, in v sredo zjutraj 345, je molilo Angel Gospodov, ki ga je vodil kardinal Matteo Zuppi, predsednik Italijanske ?kofovske konference (danes je njegov rojstni dan), ki se je priporo?il pripro?nji sv. Janeza XXIII., katerega god danes, 11. oktobra, obhajamo, je pa tudi za?etek 2. vatikanskega koncila. To je zgodovinski trenutek za vesoljno Cerkev, ki se ga je spomnil kardinal Lacroix v svojem nastopu: »To kar do?ivljamo, je nadaljevanje vsega tega,« je zatrdil kanadski kardinal. Janez XXIII. je bil »prero?ki«, je dejal: starega in bolnega Roncallija je Duh »navdihnil«, da je treba »?iveti ekumenski koncil«; ni mu bilo dano do?iveti njegovega konca. Lacroix je prebral govor Janeza XXIII. ob za?etku koncila, ki je izredno aktualen v tem sinodalnem ?asu, ki ga Cerkev ?ivi od oktobra 2021. »Metodologija, ki jo uporabljamo, je usmerjena v poslu?anje Gospoda, njegove Besede, njegove navzo?nosti v vsakem kr??enem in to nam omogo?a, da smo odprti drug drugemu in drugim.«

Poslu?ati in spremeniti mi?ljenje

S poslu?anjem Bo?je Besede, bratov in sester »lahko najdemo odtenke, spremenimo svoje mi?ljenje in na ta na?in vidimo, da Bog deluje in je delujo? v vseh ljudeh,« je dejal nad?kof v Québecu in razkril, da me ?ivljenje vsega tega na osebni ravni »vodi k temu, da malo popravim, pre?istim in spremenim svoje mi?ljenje.«

Glas »majhnih« otokov Oceanije

Po drugi strani pa je temeljna ideja same sinode o sinodalnosti v tem, da »si pustimo svobodno zastaviti vpra?anja, ki izhajajo iz drugih posegov.« Pa tudi, da damo glas tistim, ki so doslej ostali v ozadju. V zvezi s tem je Grace Wrackia izrazila hvale?nost pape?u, da je na sinodo povabil predstavnike Salomonovih otokov in Papue Nove Gvineje. »Veliko let – je v navdu?enem nagovoru rekla ?enska – smo poslu?ali, sedaj pa bi radi govorili in ?elimo, da nas poslu?ate, ker imamo kaj dati svetu. To je na? na?in ?ivljenja, ?ivljenja v skupnosti, ?iveti skupaj in graditi odnose.«

Mo?ni pozivi k miru

Ko je prefekt Ruffini na?teval teme, ki so jih obravnavale skupine in zasedanja, je pojasnil, da so se ?tevilni nagovori dotaknili teme miru in ljudstev, ki trpijo zaradi vojne: »Omenjeno je bilo, kako so kristjani lahko znamenje miru in sprave v svetu, ki ga mali?ijo vojne in nasilja.« Izre?eni so bili »mo?ni pozivi« za dr?ave, ki jih prizadevajo spopadi in za »trpljenje nekaterih vzhodnih Cerkva.«

Poni?na Cerkev za uboge

Druga tema, ki se je pojavila, je dejala Sheila Pires, je bila »?elja po Cerkvi, ki bi bila v korist revnih, ki bi bila poni?na in bi potovala, hodila z revnimi.« Reve?i, ki »imajo veliko obrazov«: izklju?eni, migranti, ?rtve podnebnih sprememb, pa tudi ?enske in redovnice v nekaterih  koncih sveta, ki jih imajo za »dr?avljanke druge vrste«. »Re?eno je bilo, da bi morale biti za??itene pred zlorabami,« je dejala Pires.

Razmi?ljanja o spolnih zlorabah in spolni identiteti

Ravno zlorabe so bili ?e druga sredi??na tema v razmi?ljanjih: »Pogovarjali smo se o na?i verodostojnosti, ki je postavljena pod vpra?aj zaradi ?kandalov, kot so spolni ?kandali, in o potrebi, da se izkorenini vsaka spolna zloraba, zloraba mo?i in duhovna zloraba in se stori vse, se ?e naprej dela vse, da bi bili blizu ?rtvam«, je dejal Ruffini.

V skupinah in v nastopih v dvorani je bilo potem obravnavano vpra?anje spolne identitete. Re?eno je bilo, da se je treba z njim soo?iti »z odgovornostjo in razumevanjem, ter ostajati zvesti evangeliju in nauku Cerkve,« je pojasnil prefekt za komunikacijo. Bili so tak?ni, ki so zahtevali »ve? razlo?evanja glede u?enja Cerkve o spolnosti,«; za druge pa »ni potrebe po dodatnem razlo?evanju.« Ob vpra?anjih novinarjev je potem pojasnil, »da ni bilo nobenega elementa, ki bi ga lahko uvrstili v stereotip polarizacije. Na sinodi gre namre? za izku?njo podelitve.«

Vpra?anje, ki so si ga postavili udele?enci sinode, je »kako uresni?evati pastoralo v zvezi z ljubeznijo med istospolnimi pari, med lo?enimi, pri tem pa ostati zvesti naukom Cerkve.« »Bolj ali manj vsi tisti, ki so spregovori na te teme, so rekli, da je treba zavrniti kakr?no koli obliko homofobije,« je pripomnil Paolo Ruffini, in pojasnil, da je ve? ?lanov izjavilo, »da veliko te?av izhaja in nepoznavanja resni?nosti in osebne poti posameznega ?loveka.«

Vpra?anje migrantov

Kar zadeva vpra?anje migrantov, so nekateri ?kofje – je bilo pojasnjeno na briefingu – prosili »za pomo? druge ?kofovske konference,« ki se nahajajo v bolj?ih razmerah kar zadeva integracijo in sprejem. Na?in, »da bi lahko imeli korist« iz sposobnosti, ki so bile razvite za zagotavljanje, da se ljudje, ki so bili sprejeti, lahko vklju?ijo v dru?bo. Poudarjena je bila tudi »potreba, da migranti in begunci spo?tujejo zakone v dr?avah, v katerih se nahajajo.«

Pri?evanje Luca Casarinija

Na temo migracij je bilo za ve?ino navzo?ih na briefingu v Vatikanskem tiskovnem uradu ganljivo pri?evanje Luca Casarinija, ki je za?el s tem, da se je ozna?il za »privilegiranega«, ker v »svetu, v katerem se tekmuje v tem, kdo pobije ve? ljudi, v svetu, ki mu gospoduje sovra?tvo, pomagati ?ivljenju, je objeti brate in sestre sredi morja neizmeren dar, ki spremeni ?ivljenje. Moje je spremenilo …«

Aktivist je razmi?ljal tudi o temi rev??ine: »Mi sredi morja sre?amo te brate in sestre in v tistem trenutku se sre?ata dve rev??ini.« Na eni strani ekonomska in socialna rev??ina, ki prisili ljudi, da »zapustijo de?elo, dru?ino, spomine«, svoje edino bogastvo; na drugi strani pa odvratna rev??ina dela sveta, ki ima »grozoto za normalno.« »Nismo ve? sposobni jokati zaradi otroka, ki umre,« je dejal Casarini. »Ti dve rev??ini pomagata druga drugi in napravljata prostor ne?emu, kar bi morali danes v svetu sovra?tva obupno iskati: ljubezni. Jaz sem tako sre?al Jezusa in Boga.«

Z vljudnostjo in ironijo je posebni gost odgovarjal na vpra?anja tistih, ki so ga vpra?evali, ?e se na dogodku, kot je sinoda, ki ga zaznamujejo razli?ni obredi in duhovni trenutki, ne po?uti »neprimerno«. »Vedno se v vsakih okoli??inah po?utim neprimerno in neumestno,« se je nasmehnil, »v resnici imam vse navzo?e na sinodi za svoje brate in sestre, u?im se spreminjati jezo in zamero v usmiljenje.« Skrivnost, ki se je »sku?am nau?iti«, je, kako se postaviti v ko?o drugega ?loveka. Da ne smemo pri?akovati, da smo vse razre?ili mi, ampak je Sveti Duh tisti, ki deluje. Tako se lahko zgodijo neverjetne stvari … kot dejstvo, da sem jaz na sinodi.«

Ustanovitelju Mediteranee je bilo postavljeno tudi vpra?anje o »kesanju za dejanja, ki jih je izvr?il med G8 leta 2001 v Genovi in o obto?bi glede prikrivanja nezakonitega priseljevanja … »Za Genovo sem prestal 8 let sojenja in sem bil opro??en na vseh treh stopnjah obto?be,« je odvrnil Casarini, medtem ko druge obto?be »nisem mogel razumeti.« »Zame noben ?lovek ni ilegalen … Razumel sem, da sem bil v preiskavi, ker sem v 38 dneh sredi morja pomagal 38 ljudem. Najve?ji stand-off, kar jih pozna Evropa. Med temi ljudmi je bilo dekle, ki ga je posililo pet libijskih stra?arjev, preden se je vrgla v morje; 38 dni ni imela niti zdravnika. Sem storil kaznivo dejanje? Aretirajte me, zadovoljen sem, da sem ga storil«.