杏MAP导航

Massimiliano Menichetti

Nujno je, da Evropa ?im prej poi??e soglasje glede novega sporazuma o migracijah in azilu. To je kardinal dr?avni tajnik Pietro Parolin izjavil v intervjuju za vatikanske medije na predve?er apostolskega potovanja pape?a Fran?i?ka v Marseille 22. in 23. septembra ob zaklju?ku »Rencontres Méditerranéennes«. Vse evropske dr?ave – poudarja kardinal – morajo skupaj prevzeti odgovornost za razmere v Sredozemlju, dale? od sloganov in nasprotovanj, pri tem pa imeti bolj pred o?mi obraze kot ?tevilke zapletenega in dramati?nega vpra?anja.

Eminenca, pape? bo v Marseillu na »Sredozemskih sre?anjih«, kjer se bodo sre?ali katoli?ki ?kofje iz 30 sredozemskih dr?av, skupaj z razli?nimi ?upani in mladimi. Kaj bo prinesel pape??
Sveti o?e je sprejel povabilo za sodelovanje na tretjih »Sredozemskih sre?anjih«, ki sledijo tistim v Bariju in v Firencah. V tem vidi dragoceno prilo?nost za medsebojno podelitev in za izgradnjo skupnega dobrega. »Sredozemska sre?anja« namre? v kontekstu, ki na skoraj edinstven na?in zdru?uje razli?na ozemlja, ljudstva, zgodovine in verstva, spodbujajo slo?nost pri soo?anju s skupnimi in odlo?ilnimi izzivi za prihodnost, ki bo ho?e? no?e? skupna, ali pa je ne bo, kot je ve?krat opozoril pape?. Verjamem, da ?eli sveti o?e v Marseillu biti pri?a tega duha povezanosti in konkretnosti. V Sredozemlju trenutno prevladuje razprava, povezana z migracijskim vpra?anjem, kjer se poleg te?av ka?e ravno potreba, da se s problemi soo?amo skupaj in z daljnovidnimi vizijami, ne pa kot zgolj s trenutnimi te?avami, h katerim sku?a vsak pristopati v skladu z lastnimi posebnimi interesi.

Kako graditi sprejemanje, dialog in mir v svetu, ki te?ko prepozna obraz tistega, ki je v stiski?
Rekel bi, da ravno s tem, da za?nemo resno in dejavno verjeti v dialog, ki ni uporabno orodje za uveljavljanje lastnih stali??, ampak odprta pot za iskanje skupnih re?itev. Dejali ste, da svet te?ko prepozna obraz tistega, ki je v stiski, in to je res. Veliko vpra?anj se ?al za?ne obravnavati s »?tevilkami« namesto z »obrazi«. Ko razmi?ljamo o drami migrantov, je treba izhajati iz prioritete ?lovekovega dostojanstva pred kakr?nim koli drugim legitimnim preudarkom in se izogibati tistim ideolo?kim mislim, pred katerimi svari pape?, ki postavljajo teorije, pogosto propagandne, pred resni?nost dejstev. Migracijsko vpra?anje je zapleten pojav, ki nima preprostih in takoj?njih re?itev in s katerim se ne smemo soo?ati s slogani in obljubami, ampak s »skupnimi akcijami«, ki stvarno zastavijo vire za zagotovitev bolj?ih pogojev za sprejem, za mir in stabilnost, kakor je pred nekaj dnevi spomnil tudi visoki komisar Zdru?enih narodov za begunce.

Vojne, rev??ina, nasilje pogosto povzro?ijo nujo po zapustitvi domovine. Eminenca, kak?ni so konkretni koraki, ki bi jih bilo treba storiti, da bi prebudili mednarodno skupnost?
?eprav odlo?itev za odhod iz domovine povzro?ajo vojne, rev??ina in nasilje, ne smemo pozabiti, da jih povzro?ijo tisti, ki zagre?ijo nasilje, ki spro?ajo spopade, ki sprejemajo politi?ne odlo?itve, ki ne te?ijo po skupnem dobrem. Prvi korak je torej sprejem odgovornosti pri odlo?itvah, ki jih vsak dan sprejemamo v svojih domovih, v svojih dru?inah, med prijatelji, na delu, v ?oli, v na?ih dru?bah in v na?ih vladah. Krize torej niso naklju?ne, ampak so vpra?anje osebnih in skupnih odlo?itev. Dejal bi, da je potrebno spreobrnjenje kot izhodi??e za pozitivne politi?ne predloge, nalo?be in dru?bene projekte, ki so namenjeni izgradnji kulture ljubezni in bratske dru?be, kjer ljudje ne bodo prisiljeni v beg, ampak bodo lahko ?iveli v miru, varnosti in blaginji.

V teh dneh so se pove?ala izkrcanja migrantov na italijanskih obalah, zlasti na Lampedusi. Kaj re?i prebivalcem otoka, ki vedno sprejemajo, vendar ?e leta prosijo, naj ne ostanejo sami?
Predvsem, nobeno dobro delo ni nekoristno, nobeno dejanje ljubezni in dobrodelnosti ni zapravljeno. Kristus je navzo? v na?ih poskusih, da bi ljubili in skrbeli za naj?ibkej?e med nami in v vsakem velikodu?nem dejanju ga sre?amo in do?ivljamo njegovo prisotnost. Vendar pa tisti, ki si prizadevajo v skrbi za migrante in begunce, ne smejo biti prepu??eni sami sebi pri soo?anju s temi razmerami brez podpore vlad. Potrebujejo solidarnost na nacionalni in na mednarodni ravni. Trenutno se na politi?ni ravni razpravlja o ve? kot enem akcijskem na?rtu. Ne samo v Italiji, pa? pa tudi v Evropi. Na misel mi prihajajo tako razli?ni razvojni na?rti v Afriki kot tudi nov dogovor o migracijah in azilu. Nujno je, da se glede dogovora ?im prej najde soglasje. Vse evropske dr?ave morajo skupaj sprejeti odgovornost za razmere v Sredozemlju.

Ko govorimo o migracijskih tokovih, ima ?lovek vtis, da smo vedno v »letu ni?«, medtem ko obstajajo konsolidirani modeli integracije in sprejema. Kako pomembna sta njihovo uresni?evanje in pozitivna komunikacija?
Obstajajo tako imenovane najbolj?e prakse in akcijski na?rti, ne za?enjamo iz ni?. Obstajajo modeli, ki lahko zagotovijo, da se migracija dogaja na varen, urejen in pravilen na?in. Zato smo vsi poklicani, da prese?emo retoriko in sprejmemo u?inkovite politike, ki prepre?ujejo preobremenitev sistema za sprejem migrantov in ki podpirajo delo ljudi na terenu.

Kaj pri?akujete od sre?anja v Marseillu?
Rekel bi, da ?e sam naslov sre?anja, oziroma »Mozaik upanja« dobro povzema pri?akovanja. Gre namre? za po?ivitev upanja in da to v obdobju, v katerem zaznavamo ozra?je nestrpnosti in brezbri?nosti, storimo skupaj, ko se zbli?amo glede temeljnih tem, pri ?emer niso v pomo? koalicije in opozicije, pa? pa sodelovanje in dobra volja. Mislim prav na pojav migracij, pa tudi na izzive miru, podnebnih sprememb, boja proti lakoti … V tem smislu sre?anje v Marseillu s skupnim delom cerkvenih in civilnih voditeljev predstavlja prilo?nost za konkretno spodbujanje upanja.