杏MAP导航

Massimiliano Menichetti – Vatikan

Navdu?eno pri?akovanje katoli?anov

Vatikanski dr?avni tajnik je najprej spregovoril o pri?akovanjih svetega o?eta ter odgovoril na vpra?anje, zakaj je njegova prisotnost pomembna za 1500 katoli?anov, ki ?ivijo v tako prostrani de?eli z dobrimi tremi milijoni prebivalcev: »To potovanje v osr?je Azije je odgovor na povabilo tamkaj?njih oblasti in katoli?ke skupnosti. Pri?akovanje je zagotovo veliko, tako s strani svetega o?eta kot Mongolije, ki bo prvi? sprejela Petrovega naslednika. Pape? si ?eli sre?ati to skupnost, ki je sicer majhna po ?tevilu, vendar pa je mlada, ?ivahna, fascinantna zaradi svojevrstne zgodovine in sestave. Poleg tega bo v de?eli, ki ima veliko budisti?no tradicijo, zelo pomemben medverski vidik.
Rekel bi, da je navdu?enje, s katerim se katoli?ani pripravljajo na sprejem svetega o?eta, otipljivo. Njegovo navzo?nost pri?akujejo kot potrditev in spodbudo na poti kr??anskega ?ivljenja, na poti vere, upanja in ljubezni; pa tudi kot potrditev izpolnitve fnavdu?ujo?ega obdobja misijonarske inkulturacije. ?e pomislimo na zgodovino te Cerkve, lahko samo ob?udujemo in smo ganjeni, da je po mirni demokrati?ni tranziciji dr?ave v za?etku devetdesetih let prej?njega stoletja, po tem, ko ve? stoletij ni bila prisotna, na novo za?ela prakti?no iz ni?. Prvi misijonarji so pri?li kot pionirji, nau?ili so se jezika, za?eli so ma?evati po domovih, razumeli so, da morajo pristopati po poti ljubezni ter so sprejeli tamkaj?nje prebivalce, kot da bi bili njihovo lastno ljudstvo. Tako ?e po nekaj desetletjih obstaja katoli?ka skupnost v pravem pomenu besede, to je "vesoljna" skupnost, ki jo sestavljajo tako doma?ini kot tudi ?lani iz razli?nih dr?av, ki ?elijo biti s poni?nostjo, krotkostjo terob?utkom pripadnosti majhno seme bratstva.«

Medverski dialog za izgradnjo miru in bratstva

Kardinal Parolin je zatem nekaj besed namenil ekumenskemu in medverskemu sre?anju, ki bo potekalo v nedeljo, 3. septembra. »Kot je ve?krat spomnil sveti o?e, pri poteh medverskega in ekumenskega dialoga ne gre za izbire iz koristoljubja ali prikladnosti, ampak sta to poti, po katerih katoli?ka Cerkev od koncila dalje hodi brez sinkretizma. In s tega vidika je sre?anje s predstavniki drugih verstev vedno usmerjeno v prizadevanje za izgradnjo miru in bratstva, ki sta danes tako zelo potrebna. Vsekakor obisk pomeni tudi pomemben trenutek za sre?anje z budizmom, ki se v Mongoliji pona?a z zelo pomenljivo prisotnostjo in zgodovino. Zanju je zna?ilno modro iskanje resnice, vendar pa ju je v preteklosti zaznamovalo tudi veliko trpljenje.«

Tradicija in velike dru?bene spremembe

V zadnjih letih v Mongoliji poleg tradicionalnega na?ina ?ivljenja poteka tudi vedno ve?ja urbanizacija. Dr?avni tajnik je povedal, kak?no vlogo ima lahko v okviru tovrstnih dru?benih sprememb obisk svetega o?eta: »Pape? Fran?i?ek pogosto poudarja pomen iskanja harmonije. S tem izrazom ?eli predlagati globalno, celovito rast, to je ?love?ko, dru?beno in duhovno rast, ki se izogiba tveganju homologizacije in zna vklju?evati razlike in spremembe kot dejavnike rasti, tako da sre?anje med nasprotji in razlikami prevlada nad spori in nasprotovanjem. Mongolska dru?ba se nedvomno nahaja v spodbudnem zgodovinskem obdobju, v katerem je modrost, ki je dobro ukoreninjena v ljudeh, poklicana zdru?evati tradicijo in sodobnost, ne da bi pri tem izgubila svoje korenine ter bi spodbujala razvoj vseh. Pape?, ki se v znamenje prijateljstva in z velikim spo?tovanjem veseli sre?anja z mongolskim ljudstvom, bo zagotovo pozoren tudi na te vidike.«

Odnosi med Mongolijo in Svetim sede?em

Dialog med Svetim sede?em in Mongolijo sega v 13. stoletje, v obdobje pape?a Inocenca IV. Glede odnosov med dr?avama v dana?njem ?asu pa je kardinal Parolin dejal: »Zbli?evanje interesov je privedlo do uradne vzpostavitve diplomatskih odnosov leta 1992 in od tedaj sodelovanje vedno bolj napreduje. Pomembni koraki naprej so bili storjeni na podro?jih skupnega interesa, kot je bilo poudarjeno ob uradnem obisku msgr. Paula Richarda Gallagherja, tajnika za odnose z dr?avami in mednarodnimi organizacijami, junija letos. In v tem duhu se bo tudi nadaljevalo. Tokratno apostolsko potovanje je torej ugodna prilo?nost za nadaljnjo krepitev teh vezi, ki so namenjene spodbujanju skupnega dobrega, verske svobode, miru, celostnega ?love?kega razvoja, izobra?evanja, kulturnih izmenjav ter tudi obravnavi skupnih izzivov, ki zadevajo regijo in mednarodno skupnost.«

Ali bo pape? tudi tokrat pozval k miru?

Kardinal je med drugim odgovoril na vpra?anje, ?e lahko pri?akujemo, da bo tudi tokrat pape? ponovno pozval k miru, glede na to, da ves svet pretresajo konflikti in vojne. »Sveti o?e ?e naprej poziva k miru. Zakaj? Zato ker v sebi nosi srce parajo?o bole?ino, ki jo povzro?a "tretja svetovna vojna po kosih", kakor jo sam ?e dolgo imenuje. Poleg izrecnih pozivov k miru, ki jih bo morda pape? izrekel ob tej prilo?nosti, se mi zdi, da ?e pape?eva prisotnost v Mongoliji predstavlja povabilo k miru. In to zaradi pomenljive vloge, ki jo ima ta dr?ava v velikem azijskem kontekstu. Ta obisk v sebi prina?a vabilo k spo?tovanju vsake dr?ave, pa naj bo majhna ali velika, k spo?tovanju mednarodnega prava, k odpovedi uporabe sile za re?evanje sporov, k izgradnji odnosov sodelovanja, solidarnosti in bratstva med sosedi in vsemi dr?avami sveta.«

Kako je z obiskom Kitajske?

Mongolija na jugu, vzhodu in zahodu meji na Kitajsko. Na vpra?anje, ?e sveti o?e razmi?lja o potovanju v Ljudsko republiko Kitajsko, je vatikanski dr?avni tajnik odvrnil: »Vsi vedo, da pape?a Fran?i?ka zanima Kitajska. Lahko re?em, da ima sveti o?e v srcu veliko ?eljo, ki jo je ?e ve?krat javno izrazil, da bi ?el v to plemenito dr?avo: da bi obiskal katoli?ko skupnost in jo spodbudil na poti vere in edinosti, pa tudi zato, da bi se sre?al s politi?nimi predstavniki oblasti, s katerimi je Sveti sede? ?e pred ?asom vzpostavil dialog, v prepri?anju, da je kljub te?avam in oviram, ki obstajajo na poti, prav s potjo dialoga in sre?anja mogo?e dose?i dobre sadove za vse.«

Poudarek na upanju, saj ga svet potrebuje

V nadaljevanju pogovora se je kardinal Parolin zaustavil ob vidiku upanja, o katerem pogosto govori pape? Fran?i?ek. »Kot vemo, je geslo potovanja "Upati skupaj", torej je ponovno poudarek na upanju, ki bo tudi tema jubileja 2025. Zakaj toliko poudarka na upanju? Jasno je, ker ga na? svet tako zelo potrebuje! Na?emu svetu primanjkuje upanje zaradi ?tevilnih osebnih in kolektivnih dram, ki jih do?ivlja. Upanje, ki ni prazno pri?akovanje, ne pomeni ?akati, da bi se stvari izbolj?ale, skoraj na ?ude?en na?in; gre za upanje, ki vsaj za nas kristjane temelji na veri, to je na prisotnosti Boga v na?i zgodovini, in ki se hkrati spreminja v osebno in kolektivno zavzetost, dejavno zavzetost za izbolj?anje sveta; in to lahko storimo skupaj: verniki in laiki, vsi, ki so prepri?ani, da je to mogo?e. Zdi se mi, da je dejstvo, da se pape? odpravlja v geografsko oddaljene de?ele in se soo?a tudi z nev?e?nostmi, ki so s tem povezane, prav znamenje, da ?eli v dana?njem svetu dejavno pri?evati in konkretno spodbujati upanje.«

Pomen apostolskih potovanj za celotno Cerkev

Ob koncu intervjuja pa je vatikanski dr?avni tajnik odgovoril na vpra?anje, kak?na so njegova pri?akovanja glede apostolskega potovanja v Mongolijo. »Imam enaka pri?akovanja kot sveti o?e; ta, ki sem jih pravkar posku?al opisati. Poleg tega se mi zdi, da so apostolska potovanja pape?a, Petrovega naslednika, zelo pomenljiva in u?inkovita pri tem, da usmerijo pozornost celotne Cerkve na dolo?ene skupnosti, ki jo sestavljajo in ki so, kot v primeru Mongolije, ?tevil?no majhne in zato morda obstaja tveganje, da ne bi bile vedno dovolj poznane, pa tudi cenjene in upo?tevane; po drugi strani pa tem skupnostim omogo?ajo, da ponudijo svoj prispevek Cerkvi kot celoti ter opozarjajo na to, kar je temeljno za njeno ?ivljenje in poslanstvo. Rekel bi, da so nekoliko podobne prvim kr??anskim skupnostim, po katerih se moramo zgledovati. Zaupam, da se bo to zgodilo tudi ob tej prilo?nosti. Za to zagotavljam tudi svojo molitev.«